Tekaški forum

Še vedno se javljam kot nevedna začetnica.Bom kar priznala , da se ne znajdem najbolj.Aktivno začetniško tečem tretji mesec.To pomeni kolikor se da redno vsak drugi dan , razdalja 5 km , rahlo navkreber , potem pač rahlo navzdol.Vsak teden si "privoščim" vzdržnostni tek , 6.5 km (po knjigi Od joginga do maratona).In kaj se dogaja:-katastrofalni čas 40 do 42 min za borih 5 km.
-Tečem lahko le tako počasi , kot se penzionisti sprehajajo, da mi povprečni pulz po treningu ostaja na okoli 155-159 (35 let , 55 kg).Skrbim , da mi v klancih ne pride močno čez 170.
-Namesto , da bi dobila kako mišico , se mi zdi , da postajam vedno bolj špehata.Malce se mogoče opazi na mečih , ampak res samo malo
-Merjenje z metrom okoli pasu , bokov mi ne gre od rok .Ko mi meter že pokaže kak cm manj , je čez kak dan zopet isto
_kile grejo gor
-čas na določenih razdaljah ostaja enak, tudi tempo MORA biti enak , drugače mi pa pulz nabije
Sploh se ne znajdem več.Kot mami triletne hčerke mi je cilj , da bi lahko pretekla cca 10 km v kakšni uri, da malo pridobim na času , pa vseeno kaj naredim na sebi.
POMAGAJTE, da me ne mine!!!!!!!!!!!!1

Po mojem se preveč oziraš na pulz, ki je različen pri različnih ljudeh. Meni ni bil nikoli problem tečt na pulzih preko 180. Še danes ko imam za sabo kar nekaj pretečenih let imam pulz med čist izi treningom preko 160.
Če bi rada tekla hitreje potem enkrat za spremembo glej štoparico in si beleži vmesne čase na določnih točkah, ter jih poizkušaj iz dneva v dan izboljševati. Pripravljenost se izboljšuje ko telesu sporočaš da mora bolj garat in tega ti po mojem manjka. Seveda pa ne smeš pretiravat.
Drugače pa je pomembno da tečeš. Hitrost in pulzi so drugotnega pomena.

Tudi sama sem tekaška začetnica (tečem 9 mesecev) in niti pomotoma ne spadam med strokovnjake. Sama nikoli ne tečem glede na pulz, ker bi sicer lahko samo hodila, pa še to ne prav hitro. Imam pulz meter in po koncu teka vedno pogledam, kaj mi ima povedati, med tekom pa ga popolnoma ignoriram. Ko grem tečt, si zamislim pot, ki jo bom pretekla, ali pa (redkeje) čas teka. In potem tečem. Včasih počasi, včasih še malo bolj počasi (kaj več namreč ne spravim skupaj ). Malo edino spremljam čas na določenih odsekih, da vidim, če mi gre kaj bolje kot prejšnjič na isti trasi. In to je vse.

Poskusi še ti, da se ne obremenjuješ s pulzom. Ker tudi ta bo sčasoma postajal nižji, tempo pa hitrejši.

In naj te nikar ne mine!!

LP, Urša

žE, AMPAK ČE SE NE BOM OZIRALA NA PULZMETER PA NE BOM TEKLA V AEROBNEM DELU IN MOJA ZAMAŠČENA RIT ME BO SPREMLJALA CELO ŽIVLJENJE !

Anika napisal/-a:žE, AMPAK ČE SE NE BOM OZIRALA NA PULZMETER PA NE BOM TEKLA V AEROBNEM DELU IN MOJA ZAMAŠČENA RIT ME BO SPREMLJALA CELO ŽIVLJENJE !

Glede na tvojo težo (55 KG) ne vem kako si lahko zamaščena...?! Pa tudi kar se teka tiče nisi več začetnica...

Anika napisal/-a:žE, AMPAK ČE SE NE BOM OZIRALA NA PULZMETER PA NE BOM TEKLA V AEROBNEM DELU IN MOJA ZAMAŠČENA RIT ME BO SPREMLJALA CELO ŽIVLJENJE !

najprej v glavi poštimat, pa bo še vse ostalo sledilo Če pri 55 kg misliš, da imaš zamaščeno rit, nisi ravno realna. Pulz in čas pusti malo pri miru pa teci z užitkom ne glede na minute - bo takoj bolje. Če redno tečeš in zraven še ustrezno ješ, ni variante, da bi imela špeh, vedno več bo mišic in vedno manj oblog. Samo vztrajaj. Če pa se po teku fino naješ (kot npr jaz ), pa nekega blaznega vizualnega učinka seveda ni (občutek je pa vseeno dober).

skratka nehaj se sekirat, a ni škoda?!

Nataša napisal/-a:

Anika napisal/-a:žE, AMPAK ČE SE NE BOM OZIRALA NA PULZMETER PA NE BOM TEKLA V AEROBNEM DELU IN MOJA ZAMAŠČENA RIT ME BO SPREMLJALA CELO ŽIVLJENJE !

najprej v glavi poštimat, pa bo še vse ostalo sledilo Če pri 55 kg misliš, da imaš zamaščeno rit, nisi ravno realna. Pulz in čas pusti malo pri miru pa teci z užitkom ne glede na minute - bo takoj bolje.

Pospravljeno podstrešje, ja. Moje je danes precej bolj poštimano kot je bilo s sedmimi kilami manj.

Anika napisal/-a:žE, AMPAK ČE SE NE BOM OZIRALA NA PULZMETER PA NE BOM TEKLA V AEROBNEM DELU IN MOJA ZAMAŠČENA RIT ME BO SPREMLJALA CELO ŽIVLJENJE !

Poznaš kakšnega debelega maratonca?
Shujšal sem za 15 kg s tekom v enem letu, pa najbrž nisem napravil niti kilometra v aerobnem delu.

Namesto da bi tekla za užitek se obremenjuješ s stvarmi, ki ti posledično grenijo življenje. Zanemari uro, pulz itd. in se predaj sproščenemu teku za veselje.

LP, vencelj

Občutek imam, da so bila tvoja pričakovanja prevelika.Pričakovati, da boš v teh treh mesecih iz sebe naredila superiorno športnico, da boš dosegala zmagovalne čase, da si boš oblikovala postavo (pri 55 kg ne vem kaj kompliciraš) in da se ti bo življenje ekstremno polepšalo je bolj pravljica za lahko noč . Pozabi
Življenje ni potica
Kot so ti že napisali: poštimaj si podstrešje in vztrajaj. Pozabi na pulze, zamaščeno rit, mišičasta meča, meter...ne vem kaj se s temi bedarijami sploh obremenjuješ.
Mogoče bi bilo pa vseeno dobro, da stopiš do svojega zdravnika, pa malo poglejta pritisk, kri in te zadeve. Da boš bolj mirna.
Želim ti, da ne bi obupala. Trije meseci so že kar ena lepa doba. Tahujše je mimo. Sedaj pa kar veselo naprej

Jaz se tudi nikoli nisem obremenjevala s pulzom. Par mesecev sem ga spremljala, ker sem si kupila uro, ki je to omogočala. Ves čas je bil enak,
povprečni 140-145, maksimalni 160-165. Po času na isti razdalji pa sem napredovala in tudi mišice sem pridobila. Zdi se mi, da sem v celoti bolj čvrsta kot prej, pa še kakšno sladkarijo si brez slabe vesti privoščim, ker vem, da bom pokurila nekaj kalorij s tekom.

Redno teci še naprej in gotovo se bodo pokazali rezultati!

Pojdi neobremenjeno tečt, sporosti se, med tekom si očisti misli in ne razmišlji ne o pulzu, ne o tempu in ne o hujšanju. Naj ti bo cilj že to, da se odpraviš od doma in da narediš nekaj zase in to aktivno. Tak način kot ga imaš sedaj te lahko hitro pripelje, da se ti bo tek zameril in da ga boš popolnoma pustila. Tega pa verjetno nočeš in bilo bi škoda. Naj ti bo za začetek glavna stvar to, da se gibaš.

Jaz tečem sedaj 2 meseca pa če bi imela kakšne hude plane, vem da bi se sama sebe zamorila in tako bi do teka imela odpor, ker nikoli ne bi bila zadovoljna s tem kar bi dosegla.
se mi zdi, da na začetku je že dovolj, da sploh greš tečt, brez kakršnih ciljem, s časoma pa si potem oblikuješ določene želje in cilje, ki jim slediš. Naj bo tvoj prvi in edini cilj, da se odpraviš in in odtečeš svojo pričakovano razdaljo. Vse ostalo pride s časom. bodi potrpežljiva in prijazna do sebe in se spodbujaj.