Zadnje novičke

[_Kathy_]

Živjo,
to temo sem odprla zato, ker tečem po dokaj obleganem terenu. Je kar nekaj sprehajalcev samih, kot tudi takih, ki se sprehajajo s svojimi hišnimi ljubljenčki.
Iz otroštva imam zelo slabe izkušnje s psi in se jih kar precej bojim.
Ko tečem na poti srečam sprehajalce, ki me preprosto ignorirajo in se res ne umaknejo. Verjetno mislijo da jih lahko preskočim?! Imate tudi vi kakšne izkušnje s tem? Še huje pa je da se avto parkira na sredino ulice, klepeta s sosedo in se ne zmeni da bi jst rada nekako prišla mimo..ne ljubi se jim zapreti niti vrat od avta (ulica je tako ozka, da se dva avta ne moreta srečati, za pešce (tekače) je samo pločnik).
Zame osebno pa je še bolj neprijetno, ko tečem po kolovozu na polju, kjer se sprehajajo ljudje s psi. Vidijo me, da tečem proti njim, psa nimajo na vrvici, tudi pokličejo ga ne, da naj pride k njim bližje, ker se velikokrat zgodi, da se pes zažene v mene, ko tečem mimo..najraje bi zavpila 200€ kazni je če nimaš psa na vrvici. Kako vi odreagirate v takem primeru? Ali ko lastnik, ki psa ima na vrvici hodi po eni strani kolovoza, pes na drugi, jst bi pa rada nekako prišla mimo in se jima izognila..saj imam enako pravico do kolovoza kot oni..lastnik/lastnica pa se niti malo ne pobriga da bi psa imela bližje sebi..

Imate tudi vi podobne izkušnje? Upam na kakršen koli nasvet.
p.s. strah pred psi sem se vsaj približno naučila skrivati, tako da ga psi naj nebi začutili.

Lp

[solatka]

Najbolj uporaben nasvet glede psov - nehaj tečt na terenu kjer veš, da je sprehajališče za pse.

Jaz sem šla samo enkrat tečt po poti (za katero sem na licu mesta ugotovila, da so jo posvojili psi). Takrat se je tk brzinsko končal.

Moja običajna "proga" je po makadamski cesti, kjer tu in tam tudi kdo sprehaja psa.
Jaz sem se iz previdnosti vedno ustavila, ali pa hodila. Pes je pes. In nikoli ne veš kaj mu dogaja.

[_Kathy_]

Po tej poti tečem približno 2km..in niso vedno psi tam..odvisno od dneva..včasih jih je veliko ko je sonce, včasih tudi enega ne. Ko je dež je pa isto..jih je veliko ali pa nobenega..

[sephadex-75]

Ves Solatka, jaz imam na primer v svoji okolici eno samo neasfaltno pot po kateri lahko tečem. In ker rada (vsaj občasno) tečem kje drugje kot po asfaltu, sem na žalost obsojena tudi na vse pse na tisti poti. Je pa res, da jih je včasih več, včasih pa manj.

Na srečo do sedaj nisem imela kakšnih večjih problemov s samimi psi, več pa sem jih imela z ljudmi, ki mislijo, da je cela pot njihova (kaj morš, Kamnik je očitno še vedno ena velika vas). Je pa tako, da če kakšen pes stopi preveč vame, se mu umaknem (če se da). Če vidim psa toliko v naprej, da grem lahko po malo drugi poti, zavijem drugam. Če bi se pa kakšen zagnal vame, bi pa verjetno začela kričati v upanju, da bi vsaj to lastnika vzpodbudilo, da ga pokliče k sebi (čeprav vem, da bi to znalo negativno vplivati na psa). Na žalost Slovenci še vedno premoremo bore malo kulture.

[Samo:-)]

Psi morajo biti na povodcu. Imaš prav, še tako dobro vzgojen pes ima lahko kakšen napačen preblisk. Mi imamo doma pse od kar pomnim. Zanimivo je, da je vsak bil/je svoja osebnost z vsem kar spada zraven čustvi in razumom, še s kakšnimi poduhovljenimi stanji te znajo presenetit ti kosmatinci. Ja in zato imajo tudi svoje dobre in slabe dneve.

Jaz se psov ne bojim, kljub temu da sem že imel slabe izkušnje s spuščenimi psmi. Nazadnje se je vame zapodil veliki šnavcer. Pojma nimam zakaj. Bil sem v svojem standardnem 5km zena po polskavskih poljih, ko me nekaj ščipne v meča. Ustavim se, se obrnem in ta hudiček začne besno lajati name. Stojim in gledam v tla (v kotičku očesa ga seveda konstantno zaznavam), nakar začne podivjano tekati v krogih okoli mene - očitno bi se igral . Po 30s se me je že naveličal in zdirjal naprej. Jaz pa spet počasi v zen z novo luknjo v tekaških hlačah... Lastnika seveda ni bilo nikjer; je pa to na vasi stalna praksa - folku se ne da ukvarjat s psmi pa jih kar spustijo, da se zdivjajo po poljih...

[Medicius]

Kot v prometu z avtomobili tako z povodci v roki in psi na paši za tekači. Živimo pač v državi kjer je polno vasezagledananih in neodgovornih ljudi. Tudi v Murski Soboti je ogromno tega in ne bom niti začel, da je nažalost vse dobesedno posrano in da se med tekom ne moreš sprostiti ampak pozorno gledati v tla, da ne stopiš v "denar". Bi pa morali naši policisti dati kaj več na zagotavljanje varnosti pešcev ampak imajo očitno preveč dela z divjaki in pijanci za volanom. Vsekakor se ne strinjam, ker ti dejansko taki vodniki psov odvzemajo prosto gibanje na javnem mestu, ker se moreš izogibati morebitnim posledicam nepredvidljivega psa. Enrat, ko bo volja pa bom pisal na našo PU naj se malo spotaknejo tudi ob take prekrškarje, če želijo obogatiti državni proračun. So recimo pri nas postavili koše po poti (na kanalu) in na njih nastavili vrečkice za pobiranje kakcev. No... vrečkic ni, koši so prazni, pot pa pognojena. Probam tako, da se s tem ne obemenjujem, če pa bo me kdaj kak tak pes hotel poizkusiti za malico, pa 100% ne bom tiho.

[Biz]

Psi imajo kosmata ušesa. Kadar grem mimo katerega vedno precenim, kako se je treba obnašati. Včasih zmanjšam hitrost, včasih ne, v vsakem primeru pa ga imam v kotičku očesa.

Mene med tekom sicer ni še nikoli noben ugriznil, so se mi pa približali, me ovohavali, renčali, ampak nikoli ugriznili. Moja žena ni imela take sreče - ugriznil jo je nemški ovčar.

Lastnik bo seveda vedno rekel, da to je bilo pa prvič, kaj smo pa naredili, da nas je pes ugriznil itd. Da bi ga imel pa na vrvici, to bi bil pa res zločin proti živali, kajne. No ja, kakorkoli že, vsi, ki smo ali imamo pse, vemo, kaj pomeni odgovornost in kako različno psi odreagirajo.

Za ugriz odgovarja lastnik živali, če ne na vašo zahtevo, pa ga tožite. Za navaden ugriz brez posebnih posledic se spomnim primerov, da to nanese cca. 400 EUR. Za kakšne hujše posledice pa precej več. Lahko me tudi popravite, če imate drugačne izkušnje.

[MareMare]

Ja,o tej temi bi se dalo razglabljati.Osebno imam več problemov z ljudmi kot s psi.Največkrat tečem ob Kamniški bistrici na relaciji Domžale-Homec,kjer imamo čudovito
makadamsko pot.Vendar je ta pot postala avtocesta raznih sprehajalcev,koles,psičkov in celo motoristov,kar je prepovedano z oznakami.Ljudje ,ki hodijo v skupinah se ne umikajo,četudi ti gredo nasproti...jaz pri tem uporabim svoj glas...PAZI,SAMO MALO...ipd...ter se pri prehodu zahvalim.Pri meni deluje...ženo,ko teče sama ignorirajo .Hujši so mladostniki.oz dekleta s cucki na baterije,ki jih imajo na zatezalni vrvici in gredo na nasprotno stran kot pes,ti pa skači čez povodec .

Imel pa sem samo eno izkušnjo,ko sem navsezgodaj zjutraj srečal dva rotvajlerja,brez lastnika .Počasi sem se ustavil in hodil proti njima da sta me povohala,nato pa sta šla naprej....meni pa pulz v nebesa .


Zato najraje tečem zgodaj zjutraj,ko ni presrančkov in je prav fino pozdravljati upokojence na nordijski hoji,ki so prav veseli,da jih kdo pozdravi!!

lp

[še1PR]

Oh...iz naftalina....

[NaceM]

Jaz vedno tečem s psom. Ko se približam komu (prehiti me tako ali tako noben), psa pripnem, drugače pa mi tudi nepripet sam sledi, ker tečem po takem terenu, da je nabližja hiša 200m stran in srečam le malokoga (kdo pa bo sredi Mengeškega polja ob 5.30 zjutraj?)
Se mi pa včasih res zdi malo smešno, kako ima "vsak slabo izkušnjo iz mladosti in se psov boji"... Mah.. Mene so kot otroka psi večkrat ugriznili, pa še to ni razlog, da psov ne bi imel rad, kaj šele, da se jih bi bal. Je pa res, da ima vsak pes kosmata ušesa in psov, ki jih ne poznam se ne dotikam kar tako.

[Urška Sonček]

Tudi jaz sem razočarana nad sprehajalci, predvsem ob Bistrici v Domžalah. Med vikendom se ob lepem vremenu vsi odpravijo na sprehod. Vse lepo in prav, če ne bi večina name gledala kot na nekoga, ki ovira njih!? Dostikrat se mi zgodi, da me sprehajalci vidijo in v nasprotju s pričakovanju se ne umaknejo (da bi se postavili v vrsto in naredili prosto pot zraven njih) ampak se še bolj razširijo! Ja, ne hecam se! Taka nesramnost je že postala standart od večine "zgubanih in jeznih" mam, ki imajo malce kilogramčkov preveč. (Ne obtožujem starejših ljudi ampak sterjše ljudi v srcu!) Da ne omenjam prijemanja in zaustavljanja! Če ne bi tega sama doživela, ne bi nikoli verjela.

Glede psov imam pa mešane izkušnje. Res je, večina jih ni na vrvici ampak v mojih primerih so ponavadi lastniki psa poklicali k sebi. Seveda ne vsi, večina pa.
Dober kilometer stran od mojega doma pa popolnoma drugačna izkušnja. Lastnik ima 2 psa, ki sta spuščena. To je za vas kar nekakšno nenapisano pravilo (čeprav je naš ograjen - pravila so, da se kršijo ). Če bi bila psa lepo vzgojena bi še šlo ampak oba se spravita na vsakega tekača (ki nas je presenetljivo veliko ). Z metodo renčanja na psa sem se ju rešila, tako da ne upata več skakati vame, temveč le od daleč lajata.

[mano]

Mam občutek, da so eni tekači mal preveč kritični do psov in sprehajalcev.

Jest ful velikrat tečem po PST med Kosezami in BF (fakulteto)...včasih sm tm teku dobesedno vsak dan. In to je ena najbl tekaških poti v ljubljani, in hkrati tud ena od bl priljubljenih sprehajalnih poti. Če je lepo vreme je res velik folka, in tud velik psov. Doživetij v zvezi s psi bi lohk napisu tisoč...pa med njimi ni niti ene slabe izkušnje. So psi že tekl za mano (ne da bi me podil, ampak je sam mal hotu tečt z mano). Parkrat se je zgodil, da je kakšn velik pes skoču skor pred mene...pa ne zanalaš, ampak se je igral. Če se mi kakšn pes nastavlja na pot, se dost lastnikov opraviči...jest se pa sam nasmehnem pa rečm "nč hudga". Ne vem no...ne smemo jemat tega tok tragično...dejmo bit tekači tisti, k smo bl strpni. Velikrat sm že kakšnega kužka pobožal. Tud ustavu sm se že, k sm kakšne mladičke srečal (pa drugač ne tečm sam tko mal za hec, ampak dost resno).

Če je pes spuščen, pol ni nujno, da se ti bo umaknu. In za ljudi velja isto...en se ti umakne, en pa ne. In ne boste verjel, tud tekači so isti. Nekak velja, da se hodi (teče) po desni strani poti (tko, k na cesti). In večkrat se zgodi, da mi na dost široki poti tekač prteče nasproti (jest po svoji desni, on pa po svoji levi strani poti) in se mi ne umanke. Jest se umaknem...in nism nč slabe volje zarad tega. Pač...mogoče hoče met idealno linijo...al pa je zmatran, pa se mu je težje umaknit, k men. Nikol pa ne mislm, da se mi kdo zanalaš in iz principa noče umaknit...to jest ne verjamem.

Lep tekaški pozdrav

[jpotoc]

Najbolje je da si še sama priskrbiš kakšnega psa. Sam imam dalmatinko - na dan potrebuje vsaj 10km teka. Če ne bi bilo nje bi tekel precej manj.

[Urška Sonček]

Z dalmatinci imamo pa zanimivo izkušnjo... v bistvu moj oče (takrat sem bila še v planičkah ). Pes se je skrival, ko je videl da gresta laufat. Ni maral tako dolgega teka.

Sem pa tudi jaz razmišljala o dalmatincu vendar trenutno ne gre, saj v stanovanju že imamo hrta in bi bilo kar več dela, za 2 kosmatinčka. Kasneje pa... bomo videli.

Po koliko pa tečeta s tvojo dalmatinko?

[NaceM]

Dalmatinec je mojega pinča (ko sem ga še imel) raztrgal, tako da so ga pol leta skoraj krpali.