mirc1 napisal/-a:Mene zanima najbolj glede športa s čim se ukvarjat.Ker eni pravjo tek odpade,čist nič teka,eni pa pravjo da lahko teka samo do meje bolečine.Sam pr meni se dogaja to da me nič ne boli med tekom in po teku in tko je lahka mesec al pa dva ,pol me pa kr naenkrat zaboli in sem kakšen teden bl invalid.Rad bi slišal čem več izkušenj ljudi ka imajo to pa da vidm kako se naprej odločit.Vencel a ti maš tudi to?
Pri meni se pojavljajo bolečine v križu, ki so (po mojem mnenju) povezane z naravo mojega dela, torej stalnim dvigovanjem in prenašanjem težkih bremen, največkrat z rotacijo v levo ali desno... Včasih imam kar nekaj časa mir, sedaj se mi vleče že par mesecev, a se s tem sploh ne obremenjujem več, zjutraj, ko vstanem, sem precej lesen, potem, ko se ogrejem, bolečin skoraj ni več in delam brez problema. Tako je tudi s tekom- sprva trdo in težko, potem se ogrejem in je OK.
Zaradi hrbta (bolečine in otrdelost v križu) sem bil na bolniški enkrat (7 let nazaj), potem se te stalnice (bolečine) navadiš...če bi zaradi tega spet šel na bolniško, bi bil lahko stalno!
Sem pa opazil še eno zanimivost: običajno me zagrabi v križu zadnji teden pred kako "pomembno tekmo" (psihološki izvor

). Lep in najbolj značilen primer, eden prvih (a še zdaleč ne edini) je GM4o iz leta 2006. Potem, ko sem se prepričal, da tekma le ni tako BZ; potem ko sem velik del trase že poskusno obdelal..., me je zadnji teden pred tekmo, na ponedeljek zjutraj "vsekalo". Prva misel: ne to, kako bom delal, pač pa "kako sedaj z gorskim maratonom??" . In sem se trudil cel teden, hodil na teren, montiral- zjutraj sem se komaj pobral s postelje, čez dan sem se ogrel, zmigal in je bilo bolje (nikakor pa ne dobro)...na petek ni bilo še nobenega napredka...po 4-dnevnem celodnevnem ciklusu sem si vzel prosto popoldne in se sprehodil do svojega zdravnika. Dal mi je injekcijo (blokada)- seveda ni vedel, kam se podajam naslednji dan. In je šlo: moj prvi nastop na GM, potem, ko sem se ogrel, ni bilo nobenih problemov, čas 4 ure 41 min...
Nikoli pa še nismo delali nobenih analiz ali raziskav, kaj je vzrok. Pač furam naprej, dokler gre in kolikor gre...
Ali bi bilo kaj bolje, če bi se pretirano osredotočil na probleme s križem, zaradi tega nehal s tekom, šel na bolniško in nehal delati, se pričel smiliti samemu sebi?? Mislim, da ne.
Bom pač fural, dokler bo šlo...
Ja, tek je po mojem mnenju za tovrstne težave OK, a verjetno je dobro izbirati terene in podlago, ki ne "nabijata preveč": problematični bi bili torej lahko spusti, pa trde podlage (asfalt...)...To lahko čuti vsak sam, če posluša svoje telo.
V soboto sem bil v atlantisu, pa je bilo v nedeljo zjutraj občutno slabše

.
Hernije: morda res, a tega ne vem in (dokler bo tako) mi niti ni treba vedeti.
LP, vencelj