Tekaški forum

Najprej lep mlečnozobi pozdrav vsem starim mačkam in mačkonom na forumu!
Zdaj pa že hitim k vprašanju za izkušene.
Pred nekaj leti sem si zadal cilj preteči (hitrost mi ni bila bistvena - recimo 10 km/h) razdaljo 100 km. Dobro je kazalo do sredine te razdalje, ko sem si nenadoma zvil gleženj. Bolelo je še nekaj tednov.
V naslednjih mesecih spet načrtujem 100 km tek (gleženj je že zdavnaj O.K.), pa me zanima naslednje:

Je možno, da so bile krive nestabilne superge?

Bi si moral gležnje poviti z elastičnim povojem?

Sem se na tako dolg tek preslabo pripravil? (na splošno se po 50 km nisem počutil kaj ekstra izčrpanega)

Treniral sem redno, po 10 km na dan. Ker imam kar ustrezno postavo za dolge teke (180 cm in 65 kg), mi teki na 35 km nikoli niso bili nek hud napor, tudi po neravnem terenu.
KAKO TOREJ ZMANJŠATI NEVARNOST ZVINA GLEŽNJA PRI TEKU NA 100 KM?
HVALA ZA VSAK KORISTEN NAPOTEK!!!
Obljubim, da bom opisal, kako je šlo, ko se bom lotil tega "teka mojih sanj".

KAJ PA PREDLAGATE GLEDE PRESKRBE Z ENERGIJO MED SAMIM TEKOM IN PRED NJIM? Moja zamisel so bile suhe smokve in kakšna žitna ploščica , pa kak izotoničen napitek...

Tole me je spomnilo na znani rek : "kaj pa otrok ve, kaj je teža - prime pa nese "!

Torej, stari tekači, ki napredujete po 1km /trening in 10s/ sezono, poglejte, kako se to dela.
Človek si reče "Zdaj pa grem in pretečem 100km". In teče. Zaustaviti ga ne more ne dehidracija, ne izčrpanost, ne krči, bolečine, žulji in druge malenkosti. Šele zvin prekine njegov tek.

In vse kar rabi za ponovitev in uspeh,je droben nasvet, kako naj si povije gležnje in koliko rozin naj poje med tekom.

Pomagajte mu z nasvetom, veterani!!

bosin napisal/-a:Torej, stari tekači, ki napredujete po 1km /trening in 10s/ sezono, poglejte, kako se to dela.

Velikokrat se mi je zgodilo med tekom, da se mi je "prevrnila" noga, vendar gleženj ni bil poškodovan. Čez nekaj časa je bilo vse normalno.

Potem pa se mi je enkrat med tekom zgodilo, da je bil zvin gležnja tako hud, da nisem mogel hoditi. Samo še šepal sem. Gleženj takoj močno zateče. Te otekline se potem zlepa ne rešiš.

Čez nekaj dni greš zopet teči, ker nekako gre, kljub manjšim bolečinam in oteklini. Problem pa je v tem, da tak gleženj ni več čvrst in vsak malo večji kamen oziroma neravna površina povzroči "prevrnitev" noge in zopet bolečino in oteklino. Skratka gleženj težko povrneš v prvotno čvrstot.

Pri daljših tekih postanejo noge utrujene in lažje prihaja do zvinov. Spominjam se nekega asicsovega modela, ki je bil namenjen maratonskim tekom in je imel posebno oblikovan podplat ravno zaradi preprečevanja zvinov pri daljših tekih.

Vsak povoj okoli gležnja pa stiska nogo in od osebe je odvisno, kako to prenaša.

Nekaj let nazaj mi je v Bohinju, kjer je bil tek okoli Bohinjskega jezera, Potočnik (odlični tekač iz Pliberka) pokazal zaščito za gleženj, ki je imela prav posebno konstrukcijo -neke pokončne paličice - in jo uporabljajo odbojkarji. On jo je uporabljal za tekmovanje, ker je imel hujše zvit gleženj. Sam sem potem poskušal to stvar nabaviti, vendar jo nisem našel, potem ko sem povprašal po nekaj trgovinah.

Za preprečevanje zvinov med tekom je potrebno paziti, kam postavljaš noge med tekom in moraš imeti srečo, da ne naletiš na kakšno neravno površino. Bolj, ko si utrujen, popušča koncentracija, moč nog, potem pa je potrebno še bolj paziti.

Pred tako napornim tekom je potrebno oživati veliko ogljikovih hidratov (testenine, riž ipd.), kajti ogljikovi hidrati dajejo "hitro" energijo. Ko potrošiš to gorivo - ko pretečes približno 32 km - preideš na maščobno izgorevanje in je "počasna" energija. Le - ta omogoča hitrost teka pod 10 km na uro. Ko med tako dolgim tekom začutiš pomanjkanje energije, je potrebno nekaj zaužiti npr. rozine, banane, smokve, kruh oziroma kakšen gel. Poleg tega je potrebno skrbeti za redni vnos tekočine med tekom, da ne dehedriraš. Na maratonih niso zastonj okrepčevalnice na vsake 5 km in okoli njih polno praznih plastenk. Če se navežem na zgornjo temo, sem vedno imel strah, da ne bi zvil noge na kakšni takšni plastenki, ki kar frčijo okoli tebe. Iz zopet smo pri sreči.

Hojla Ahil-Zelva, če si resni interesent za narediti to stotko v bližnji oziroma v čimprejšnem času, se ti javim za šparing partnerja.Imam pa tudi že izmerjeno razdaljo in pretečeno kak kilometer manj kot sto, moram pogledat , ampak kakor me spomin ne vara ni manj kot 94km, zadostuje pa za 100km.Jaz bi bil takoj za tako sceno oziroma preizkus iz kakšnega šmorna smo.Tekel sem pa od mejnega prehoda Ljubelj - Bistrica pri Tržiču-Begunje-Žirovnica-Jesenice-mejni prehod Rateče-Trbiž-mejni prehod Predilj-Log pod Mangrtom.Ja nazaj pa sem se peljal z avtom, ker me je spremljal brat, ki je imel tedaj avto.Tako, da imam izkušnje s takim tekom.Je pa neobhodno, da te spremlja nekdo, ker je skoraj nemogoče brez pomoči preteči tako razdaljo, zaradi oskrbe, ne toliko zaradi zmožnosti preteči ali ne preteči.Ko se odločiš enostavno pretečeš, seveda brez kakega večje kilometraže pač ne gre.Če bi lahko kakega spremljevalca zrihtal pa greva na giro de Log pod Mangrtom.Ti povem ko prideš iz Trbiža zaviješ levo in se usmeriš po smerokazu proti mejnemu prehodu Predilj.Tedaj se ti pa cesta zadnje kilometre enostavno pokonci postavi, saj jaz sem imel tak občutek.Potem pa imaš zadnje tri ali štiri kilometre spusta, ampak prijetnega.
TOREJ GREVA IN KDAJ?Bilo bi pa dobro, da se bi kaj domenila, jaz sem za samo da bo ludnica okoli teka.
Treba pa je par dni prej se najesti ogljikovih hidratov, cel teden prej se prepojiti s tekočino in biti spočit, kolikor toliko.Začeti je treba pazljivo, in venomer med potjo piti, piti.Zaužiti kakšen gel pa zopet piti.Ker na takem teku ne rabiš ploščic, ali suhega sadja.Tekočino pa zopet tekočino in gel.Edino na koncu ko prideš do željenega cilja in prečkaš to linijo, da se naužiješ beljakovin, proteinov in ogljikovih hidratov.Seveda je dobro beljakovine zaužiti najkasneje do 1 uro po končanem naporu, ki si ga prizadejal svojemu telesu.
Nobene gazirane pijače dokler se ti telo ne ohladi na normalno temperaturo telesno, potem pa kake makarončki, topla juhica, pa topla voda ali še bolje masaža.Pol se pa počas spraviš v normalno stanje za hodit.
Če te kaj zanima kdaj in kako bi šla pa mi pošlji ZS sporočilo, pa se bomo domenili.
ČAO!

Meni se je zgodilo nekaj podobnega ...

Par let nazaj sem bil za nekaj dni poleti v Piranu. Rukzak, šotor, hrana in ostal coknpok. Nakar sem se odločil, da bom nazaj teku ... superge sem mel s sabo, poti sicer nisem v nulo poznal, pa se nisem preveč sekiral. Konec koncev ljudje znajo govorit, sam se pa tudi sporazumem v marsikateri latovščini. Šlo je še kar. Portorož - Koper - čez Trst do Lipice - Sežana - Štanjel - Branik - končal sem pa v Vipavski dolini. Ca. enih 80 km. Sam. Je sicer jeba trogat rukzak s sabo, vodo sem kupoval na bencinskih, enkrat, ko je šlo s tekočino že bolj za nohte, mi je pa kar en par ustavil in zadi sta mela 9 LITROV VODE!!! Šest plastenk po 1.5 litra. In to ponoči, sredi ničesar. Hvala Bogu pa vama!
No, tam proti Braniku, ko se cesta precej spušča, sem stopil malo preveč na rob. Prvič je še šlo. Od drugič naprej pa vem, kaj je to BOLEČINA. Ampak če ni druge, greš pač naprej ... na začetku je grozno, potem pa vedno lažje (pojasnilo: bil sem itak že tako zjeban, da nisem več vedu, kaj boli oz. da sploh boli).
No, drugi dan smo pa doma zidali, če me spomin ne vara. Najbolj sem se pa čudil temu, da nisem fasal niti najmanjšega žuljčka. Pa otekline se tud ne spomnim.

Aja, pa še to. Najbrž sem eden redkih, ki je po avtocesti laufal. So me tud policaji ustavli ...

Hvala vsem tako za šaljivo obarvane kot pretežno ali povsem resne odgovore!
Morda je izpadlo, da sem čisto nepripravljen, zato nekaj besed v mojo obrambo.
Kupil sem posebej za ta tek ene Diadorine superge, ki so tako oblikovane, da se težko bočno "zvrnejo". Nakup je bil bolj srečno naključje (rekel sem si: nekaj do 10.000 SIT-ov in sploh sem že doslej "pošvedral" dva para superg od te firme; tisti slavni zvin je bil pa v Adidaskah).
Naredil sem si tudi natančen vzdolžni profil proge (Ljubljana - Nova Gorica), z vsemi klančki, klanci, spusti ter ravninami. Prav tako si bom vrisal, kje so bencinske pumpe, trgovine, za hiter nakup kakšne tekočine ali hranljive tablice.
In seveda bom napredoval po polžje - 10 km/h je zgornja meja. Da me ne bo zdaj kdo vprašal, zakaj ne grem raje peš!

Jaz nisem imel na cesti še nikoli problema z zvini. Imel pa sem non stop gips, ko sem včasih laufal orienteering. Dokler nisem pogruntal variante z lepljenjem nog (za stabilizacijo gležnja), ampak tega za tako dolge teke ne priporočam.

V splošnem pa velja, da so noge po 25-30km (še posebej, če gre za ravno podlago) tako trde, da grejo samo še naravnost in je vsako prilagajanje neravninam velik zalogaj zanje. Zato je pač treba takrat malo več pozornosti posvetiti temu kje tečeš in kam postavljaš noge.

Superge pa po mojem niso bistvene. SO sicer ne malo višje kot druge (imajo debelejši podplat) ampak za tek naravnost to ni bistveno in po mojem ne vpliva na zvine.

bosin napisal/-a:Torej, stari tekači, ki napredujete po 1km /trening in 10s/ sezono, poglejte, kako se to dela.
Človek si reče "Zdaj pa grem in pretečem 100km". In teče. Zaustaviti ga ne more ne dehidracija, ne izčrpanost, ne krči, bolečine, žulji in druge malenkosti. Šele zvin prekine njegov tek.

Tudi jaz sem enkrat tekel tako daleč in tako hitro, da je bila posledica poškodba. V tem ne vidim nič junaškega, nič lepega in še manj pametnega.

meglaaaaaaaaaaa, meglaaaaaaaaaaa.
lopat je zmanjkalo, pri merkurju jih dobijo drug teden.

matjaz napisal/-a::D meglaaaaaaaaaaa, meglaaaaaaaaaaa.
lopat je zmanjkalo, pri merkurju jih dobijo drug teden.

Ja res je, pa še v akciji bodo. Letos bo huda zima, zato je povpraševanje veliko. Zato ne zamudite akcije drug teden. Izvedel sem pa še to, da ob nakupu dveh lopat dobite zraven še rokavice, da vas ne bo zeblo .

mag. BINE KORDEŽ press.