Zadnje novičke

[spela*]

Odgovor na vprašanje v naslovu: niti premo niti obratno sorazmerje.

Poškodbe niso odvisne le od količine teka, pa tudi ne le od intenzivnosti, pač pa še od marsičesa (kako kombiniramo količino in intenzivnost, ali imamo dovolj počitka, kakšna je prehrana, kako skrbimo za moč svojih mišic z drugimi vajami, vpliv pa imajo tudi geni, morda celo predvsem geni).

[tae]

Vprašanje, s katerim me je včeraj presenetila moja fizioterapevtka: ali tudi jaz mislim, da količino športnih aktivnosti premo sorazmerno spremljajo tudi poškodbe?

Čeprav je tu govora o teku, bi rad povedal nekaj na splošno tudi o drugih športih in spremljevalnih poškodbah.

Tenis teniški komolec (bistveno več obremenjen le en komolec)
Boks komolci in glava (glava zaradi prejetih udarcev in komolci, ker so spet bolj obremenjeni od drugih delov telesa)
Plavanje ramena
Smučanje kolena (naravno gibanje ni levo in desno kot je to pri smučanju ampak naprej in nazaj)
Balet gležnji in stopala (zaradi stanja na prstih)
Nogomet in rokomet noge zaradi gibov vstran in kontaktov z igralci nasprotnega moštva
In še bi lahko našteval. V vsakem športu so poškodbe in to na delih telesa, ki so pri tistem športu najbolj obremenjeni in izpostavljeni. Edini šport, čeprav to v resnici sploh ni šport, kjer ni poškodb, je joga, ker je vadba statična, se pravi v mirovanju brez hitrih gibov.

In sedaj tek po mojih izkušnjah. Mislim, da se na začetku ukvarjanja s tekom vsak sreča z določenimi poškodbami ali vsaj bolečinami dokler se telo ne navadi na te gibe. Kasneje naj bi bilo tega manj, ker vsak razvije svojo tehniko teka, ki njemu najbolj odgovarja, ne glede na to ali je to "šolsko" pravilno ali ne. Jaz kakšnih pretiranih poškodb nisem imel, hvala bogu. Spomnim se, da sem si med enim tekom zvil gleženj in to le zato, ker smo tekli po koreninah in jaz takšnega terena nisem navajen (uglavnem tečem po asfaltu, ne upoštevam pravila, da asfalt škodi kolenom, kolkom, gležnjem in še ne vem čemu).

Pri rekreativnem teku naj načeloma nebi bilo pretiranih poškodb, če začneš počasi, da se telo ogreje in se ne forsiraš do onemoglosti. Pri tekmovalnem teku vidim problem v dveh načinih treninga: a) pri šprintih in/ali pospeševanjih, b) pri želji po napredovanju s pretiravanjem v dolžini ali intenzivnosti (mislim, da se večina poškodb med treningom zgodi v fazi, ko smo že utrujeni in bi morali trening zaključiti, mi pa takrat želimo iztisniti iz telesa še zadnje atome moči)

[klas]

Poškodbe niso odvisne le od količine teka, pa tudi ne le od intenzivnosti, pač pa še od marsičesa (kako kombiniramo količino in intenzivnost, ali imamo dovolj počitka, kakšna je prehrana, kako skrbimo za moč svojih mišic z drugimi vajami, vpliv pa imajo tudi geni, morda celo predvsem geni).

Špela je zadela v polno... morda je dodati še od:
- vrste teka (podlage) in izvedba teka (ogrevanje, raztezanje, hidracija)
- motivacija za tek (stremenje k rezultatu in "pumpanje ega" ali tek kot način življenja)
- hkratne razvade
- hkratno ukvarjanje z drugimi športi (predvsem nelinearnimi)
- neustrezni intervali (daljša obdobja neaktivnosti se izmenjujejo z nadomestitvenimi z obdobji predoziranja)

Glede pretiravanja pa se popolnoma strinjam. Pretiravanje nikakor ni dobro.
Človek je namreč narejen za gibanje in tek.
Pretiravanje z neaktivnostjo in poležavanjem pred TV milijone ljudi pripelje do poškodb srčne mišice in degeneracije kostnomisičnega sistema. Tako da res ni za pretiravat.

Ampak tekači umirajo in zaslediti je tudi zapis o smrti nekega ultraša. Hud članek...
Kaj pa tisti članek ste brali, ko neka mamka stara 105 let zdrava kot dren, kadi kot turek, po 30 na dan...
...sigurno ste brali oba

[dvince]

po mojem glavno vlogo pri tekaških poškodbah igra ravno genetika. So posamezniki, ki pri dolgoletnih ultrah nimajo nobenih poškodb in drugi rekreativci, ki so pri par deset km na teden stalno poškodovani. Pri začetnikih so poškodbe še bolj pogoste zaradi slabe adaptacije vezi in sklepov na tek.

[StaraKost]

@klas,

Citiral si text od Špele, s katerim se popolnoma strinjam.

Tako kot so že predhodniki rekli, zelo je odvisno od genetike in tekačeve zgodovine.
Največ poškodb je pri tistih, ki so bili desetletje neaktivni in bi kar naenkrat želeli početi to, kar počnejo tisti, ki so bili ves čas aktivni.
Iz svojih izkušenj bi rekel, da je tek dokaj varen šport, če si utrjen od prej ali če si vzameš čas, da počasi utrdiš najbolj obremenjene "dele telesa"(tetive, vezi, sklepe, ligamente, vezna tkiva,... ). Mišice se še najhitreje adaptirajo.

Trening je adaptacija telesa na obremenitev. Če je obremenitev previsoka zaradi prevelike intenzivnosti, predolgega trajanja, prekratkega časa regeneracije ali neadekvatne prehrane, ne more prit do adaptacije, temveč ustvarjamo pogoje za poškodbe. Simpl, ko pasulj.

[spela*]

klas, popravi citat ...

[spela*]

Ampak tekači umirajo in zaslediti je tudi zapis o smrti nekega ultraša. Hud članek...
Kaj pa tisti članek ste brali, ko neka mamka stara 105 let zdrava kot dren, kadi kot turek, po 30 na dan...

... ne glede na "izjeme" pa je verjetno res, da imajo ljudje, ki živijo nekje odmaknjeno ter kadijo kot Turki in spijejo kak kozarček ali dva na dan, v povprečju bolj zdravo življenje od tistih, ki živimo "zdravo" v smislu, da se izogibamo pregreham, ne moremo pa se znebiti vsakodnevnega stresa.

[klas]

Špela, sem videl kasneje, da sem pomotoma citiral že posredno citat tvojega zapisa v postu Stare kosti, ampak nisem znal pol popravit...

...tak da, čeprav ima Stara kost pametne misli, gre tu za tvoj zapis, ki pove vse o tej temi v treh vrsticah..

[ZdravkoC]

Je komu znan moto:
"Zdravje merim v kilometrih"

Meni je in tudi vem kdo si ga je izmislil in kdo zapisal
Vsi stavki pa se ne berejo dobesedno.

Nekateri pa pravijo temu test po ... morda Kuper ... ???
Več ko pretečeš, boljši si, verjetno ne bolj bolan???

Kdo bi vedel

[ZdravkoC]

S Nekje sem brala da kondicijski športi (dolgoprogaši...) pridelajo boljšo kostno gostoto, kot šprinterji na 200M (se bom nekje potrudila zbrskat).

Jaz sem pač imel tak primer, da mi je paradontoza požirala kost - čeljust .... torej kalcij in šel sem prostovoljno in samoplačniško na pregled kostne gostote. Zdravnica me vpraša, kdo me je poslal in ko povem, da je to moja ideja, komaj zadrži smeh. Pravi, da prihajajo samo ženske
Ko mi pove rezultate meritev, sem bil vesel. Vse vrednosti (razen enega vretenca v hrbtenici, so v mejah normale, v podkolenskem delu nog pa so vrednosti malenkost presegale zgornje meje kostne gostote za zemljane. Zagotovo posledica dolgih tekov.

Kalcij v kosteh je OK, medtem ko v mišicah je - slabo. Kalcij se namreč nabira tudi v miškicah

[vencelj]

Je komu znan moto:
"Zdravje merim v kilometrih"

Meni je in tudi vem kdo si ga je izmislil in kdo zapisal

Tudi meni...

[ZdravkoC]

Tudi meni...

nisem popolnoma prepričan ... kibiciram

[vencelj]

V ta kontekst morda spada tudi članek Klemena Rojnika, objavljen lani septembra:
clanki/252