Gleženj sem si zvil na smučanju konec prejšnjega meseca - ob padcu sem videl celotno Rimsko cesto - izkazalo pa se je, da sem jo še kar dobro odnesel. Ob poškodbi sem dnevno dobival kopico nasvetov za zdravljenje zvina, naj jih le nekaj podelim z vami:
M - a gleženj si si zviu pismo, ti tanajbol je zele, ja ja kr smej se, zeljne liste potrgaš, jih mau potoučeš, poj pa s kuhinjsko folijo zaviješ, pa tko čez noč...
--- otroka sta me malo čudno gledala, ko sem pretepal zelje, posebnega blagodejnega učinka pa nisem občutil, zato zeljna terapija?
Z - ej za gleženj je tabol konjska mast, a ti dam telefonsko
--- hvala, hvala, konji so mi najbolj všeč na travniku
F - gleženj praviš? To je pa hudo. Verjetno se ti nikoli ne bo popolnoma pozdravilo...
--- gulp

, zdej sem ga pa nasrkal. Kaj pa moji plani??
J - najbol je, da greš kuj k dohtarju. PI..., da nimaš ti kej zlomlen..
--- pa res grem. Na srečo ni nič zlomljeno, zdravnica mi je svetovala nekajdnevno mirovanje, kakšno plavanje in postopno obremenitev, tega pa sem se tudi držal. Po 9-ih dneh sem, sicer bolj šepajoče, že naredil prve kilometre, gleženj pa večkrat dnevno mazal z Lokohepanom in Ice Powerjem. Po treh tednih je gleženj že kar normalen. Čimprejšnje okrevanje