Zadnje novičke

[mitjas]

Tudi moj prvi, pravijo da prvega ne pozabiš nikoli
Tega zagotovo ne bom. Ni da ni, od popolnega obupa na prvih kilometrih (napačna obutev ), kratkotrajnega tekmovalnega občutka, hoje po vseh štirih proti vrhu Plešivca, prepričevanja samega sebe da zmorem še zadnjih 10 kilometrov, do skoraj plazenja po ravnini pred ciljem.
Okrepčevalnic res ogromno, založene kot M*******, prijazni oskrbniki le teh, vzpodbujajoči pohodniki, ...
O trasi ne bom pisal, je blo že vse povedano (spet bi lahko napisal ni da ni )
Z Liz sem mel tudi sam prilliko tečt časa, no ja jest sem več ali manj hodil, ona pa tekla. Od Šije proti Pungartu pa še z njenim kolegom Johnom, ki bo letos naskakoval 6 maratonov - SAM je bil eden od njih
Proti Dolgi njivi pa s tržiškim županom in še enim sotrpinom in oba vsa bila prav vesela družbe, ob klepetanju in predstavitvi proge nam je tisto prečenje in skakanje po plazovih zelo hitro minilo.
Vzpon na Plešivec je razred zase, spust nekaj časa užitek, nato pa eno samo trpljenje
V cilj padel izmozgan do konca, po toplem tušu, masaži in enolončnici prišel k sebi in v odlični družbi pričakal še ostale poznane "norce".

in Iztoku, Trmastim in ostalim organizatorjem

SAM 2008 Itak

[Pingo]

Cel dan prirejanja slikc,barvanje,retuširanje,photošop,paint šop pa še kej bi se našlo skrito za to slikco...zatorej le korajžno kliknite nanjo.Sam matrat smo se vsi morali tega ne morem popraviti.

Se vidimo naslednje leto ITAK



Sej BojanU verjetno ni mislil name

[tek_v_snegu]

Hvala moji tihi podpori , na SAM-u in organizaciji , vremenu.

Hvala za petek ko mi je izgledalo èrno ( sodelavec je odpovedal ker se je vstrašil vremena ) za podvig da 4 prelaze s kolesom na poti do Jezerskega obdelam v enem dahu :
1. Globasnica - Luže - Koprivna
2. Koprivna - Sleme - panoramska cesta nad Solèavo
3. Sv. Duh - Pavlièevo sedlo - cesta odcep iz Jezerskega vrha
4. Jezerski vrh - Jezersko.

Hvala tudi za toplo sobico in toplo posteljo ter vroè tuš premražen in da sem si lahko napravil zelo moèan regenerajoè obrok.

Hvala za jutranje scene še v temi ob PLanšarskem jezeru.

Hvala za prijetne horizonte v dolino iz trase SAMa 50km.

Hvala Grku pred menoj v najini debati o Spartatlonu.

Ja Hvala tudi da je ena Mariborèanka stala na zmagovalnih stopnicah.

Na koncu pa se hvala da sem uspel oddelati vse muskfibre na kolesarjenju do Ljubljane ( spusti v dolino je šel ).

In seveda hvala za vse prijazne in tople besede ki sem jih dobil v vzpodbudo po telefonu.

Karavana pa upam da bo sla sedaj dalje in da se bomo solidno odrezali tudi na naslednjem dogodku.

[firbec]

Dodal sem še FILM.
Upam, da vam bo špilal.
LP Marjan

[ZdravkoC]

Doživel sem iluzijo in imam občutek, da moram izrazit svoje spoštovanje do Slovenskega ALPSKEGA maratona (beri SAM ali Iztok-SAM). To je bila moja šele druga udeležba na tej čudoviti ultra prireditvi. Ultra iz vseh pogledov, ne le dolžina v km, temveč tudi v širini človeškega uma, zavzetosti in dobre volje. Da sem »ALPSKEGA« zapisal z velikimi črkami ni naključje. Tek po obronkih alpskih pobočij, po višinskih pašnikih, med kravami … to so moji spomini. To leto je SAM res postal kraljica rekreativnega športa v Sloveniji in sleherni udeleženec na 35 ali 50 km se je lahko vsaj za trenutek dotaknil zvezd. Vzpon na Plešivec in razgled na okoliške vrhove je presegel dotedanje lepote tega teka.

Dan D-1
Uvodoma nas je na predvečer prireditve pozdravil Kekec Okroglih muzikantov. Še kratek sprehod po kulturi stare Evrope, glasbeni del pa so muzikantje upravičeno zaključili s pogrebno skladbo, saj smo vsi žalovali, da so končali s programom. Glasbeni virtuozi in domiselni humoristi so edini lahko stali ob bok spikerju Kondiju.
Ta večer smo zaključili s pogledi na razstavljene jutranje fotografije in 30 cm debelo snežno odejo ter seveda z mislijo, kaj jutri obleči in obuti. Dolgo razmišljanje smo MiroR, MarkoR in ZdravkoC zaključili v krčmi na Jezerskem, kjer nam je prijazni natakar postregel tudi, ko se mu je delavnik že iztekel. Ležemo v šotor med zvezdice Z* in S* in čakamo na presenečenja naslednjega dne. Celonočno bitje cerkvenega zvona nam je bilo znano še od prejšnjega leta.

Dan D
Odločim se za dokolenske tekaške pajkice in majico s kratkimi rokavi. Navidez neumno, se je kasneje izkazalo za pravo. Logistika je tekla po programu – z avtobusom do starta. Nato start in nič drugega nam ni preostalo, kot da tečemo. Menim, da so tokrat na 50 km profitirali tisti, ki so imeli logistično lastno podporo in so se po 15 km teka po asfaltu, pred odcepom na gozdno pot, preobuli v gorsko varianto. Nek Nemec pred menoj je tekel z nahrbtnikom in se je po koncu asfaltne ceste preobul. Zanimivo, meni so pa ustrezale kar iste teniske. Če bi lahko, bi kasneje zamenjal le noge.
Po vzponu na Kofce se je tudi pogled malce vzdignil. Panoramski pogledi v svežini jutranjega hlada so bili naravnost čudoviti. Dvakrat je potegnil močan mrzel veter, le toliko, da je pokazal, kako hudo bi lahko bilo. Z bojaznijo sem čakal trenutek, ko bo treba zagaziti v sneg. Na veselje se to sploh ni zgodilo. Da pa veselje ne bi bilo preveliko, je poskrbel snežni izcedek, saj so se vse poti spremenile v močvirja in potočke. Z visoko koncentracijo sem preskakoval večje luže in mlake, dokler nisem končno zabredel v pravi blatni drek. No, potem nisem več toliko pazil, kar je tudi pripomoglo k sproščanju napetosti in večjemu uživanju ob pogledih na sončno visokogorsko okolico. Seveda sem spotoma napravil še kakšno fotko.
Vrhunec je bil pogled na ostro pristrižen vrh Plešivca in misel, da je to zgornji cilj. Da se na tem maratonu teče po samem robu so simbolizirali mejni kamni na tej poti. Še nekaj pogledov nazaj in spust, spust in spust proti cilju. V cilju pa same znane face iz Tekaškega foruma. Vsi, do zadnjega, nasmejani. Še masaža, makaroni, palačinka in pivce v prijetni družbi. Tudi fotka me je počakala v cilju, da sem lahko napasel še svoj firbec.
Komu nisem stisnil roke v znak priznanja, pa čestitke na tem mestu.

Dan D+1
Eh, saj veste, danes sva z MiroR-jem odtekla en 12 km iztek na Pohorskem gozdnem teku. Te izteki so pač bol na ful, kot na izi, kar pomeni, da je ostalo še veliko življenja in energije. Torej, se še vidimo.

[dannae]

Čestitke vsem! , še posebej tistim, ki jih tudi osebno poznam.

[2MUCH4ME]

Še par slik od softiča, ki več kot 10 km tudi letos ni zmogel!

http://www.email.si/apps/es_gallery/a.php?id=41834

Čestitke vsem!!

LP VB

[ZdravkoC]

Tudi par mojih fotk, potem pa mi je zablokiralo, ker nimam na razpolago dovolj kapacitete. Seveda je to GSM igračka, da ne bo kritike na kakovost.

http://www.tekaskiforum.net/galerija2/t ... ?album=171

[brankos]

SAMa 35km sem se lotil drugič - že lani sem ugotovil, da mi proga in konfiguacija "leži" zato sem se že veselil letošnjega nastopa. Tudi dodatni višinci so mi bili bolj v plus, tako da sem pričakoval soliden nastop in izboljšanje lanskega časa.
Logisitika je bila letos na moji strani tako, da sem imel zagotovljen prevoz do Tržiča in iz Jezerskega, kar mi je prišparalo najmanj dobro uro spanca in sem na koncu izpadel največji zagrizenec v Tržiču - prvi dvignil štartno številko. Potem so sledili obvezni obisk svetišča (školjke) v bližnjem lokalu, trenutek za modo (odločitev o izbiri oblačil in obutve), par posvetov s konkurenco ter ogrevanja jutranje zaspanega motorja po ulicah Tržiča. Kmalu po štartu so se oblikovali v skupinice v katerih smo se družno prebijali proti Kofcam, noge sem krstil že v prvem večjem blatu in se tako izognil izogibanja lužam in blatnim kopelim v nadeljevanju. Na strmini proti Kofcam me je vse bolj bolel hrbet (nimam pojma zakaj) in že sem se začel odločat ali zavijem kar na porcijo štrukljev, katere je zadnič hvalil znanec. Ko so mi po ravnejšem delu noge stekle kot je treba tudi na bolečine ni bilo časa mislit in zabava se je pričela. Čez planine proti od Šije proti Dolgi njivi sem se podajal bolj osamljeno s pogledom na tekmece sredaj in zadaj (tudi letos nisem uspel ugotoviti ali je bližnjica pod cesto proti Pungartu po kateri jo je mahala skupina za menoj hitrejša kot varianta po cesti katero sem ubral jaz in tekača pred menoj). Nad Spodnjo Dolgo njivo smo se po ob iskanju prehoda proti Plešivcu (klubski kolega Martin je že drugič ta dan usekal po napačni smeri in veselo zakorakal proti stari trasi) v skupino nabrali 3 tekači in se družno lotili vzpona in spusta iz Plešica in se med seboj preganjali naprej proti Pečovniku in v spustu naprej proti Virnikovi planini. Bil se je krvavi boj, tudi na najbolj strmih klancih in kmalu so tempo in kilometri zvili enega tekača, z drugim sva se s preostalimi močmi vlačila čez blage vzpone in se preganjala v spustih, ko mi je uspelo narediti malce več razlike pa sem bil že na začetku zame najhujšega dela proge - 2kilometrske ravnine, ki se vleče kot jara kača a je zaradi tekmovalca za menoj minila kar hitro - no posledice so bile vidne pred ciljem saj je bil finiš zelo medel, kljub glasnem navijanju TFzbora in ostalih.
No dve brhki mladenki z nahrbniki Redbulla sta mi dali krila, da sem odkresal do tušev in počakal na maserja, ki mi je s konkretno masažo (sem že lani prišel do spoznanja, da je zaradi masaže vredno priti čimprej v cilj) v nogah ubil zle sledi krčev. Po tem je sledil manj naporen del SAMA - navijanje za prihajajoče v cilj, postopanje okoli šanka, malica, palačinke, klepet o tekmi in načrtih naprej - vse to so lepote in užitki SAMa. Zato je poleg Grintovca zame postal kar nekakšen kulten tek.
Čestitke organizatorjem in tekmovalcem za ves trud v težkih razmerah

[marjan]

Ta slovenski alpski maraton se je tudi meni vtisnil v globok spomin.
O progi ste vsi že toliko rekli, da se ne bom ponavljal. Bom raje opisal "epski" dvoboj žene in moža

Že doma sva s Simono malo razpredala o taktiki, tempu, najinih zmožnostih ... Prišla sva do sledečih zaključkov:
sam sem "stavil" na Simonino zmago (pod vtisom njenih finišev na treking ligi)
ona pa na mojo

Simona je rekla: "Naj bo proga čim težja" Vedela je namreč, da je močna prav v težkih razmerah.

Začel sem hitreje, pod Trstenikom se mi pridruži MiroR in jo ropotava dalje. Med besedami mi omeni, da ZdravkoC in Simona nista daleč za nama. Prva misel "Saj sem vedel"
Na seničenskem klancu se ozrem nazaj in pogled mi potrdi Mirotove besede.
Pred Tržičem sem prvič ujet. No, proti Kofcam moram pridobiti nekaj prednosti (gorski tekač press), kar se tudi zgodi. Pride tudi malo večja kriza - beri teške noge in moram od Pungrata naprej upočasniti. Ne mine veliko časa, ko zaslišim. "Dajmo, kaj pa je zdaj to. Je kaj narobe, da si tako počasen." Moja ura je s tem že odbila
Pred Dolgo njivo sem drugič ujet. Opa si mislim, zdaj bo pa vzpon na Plešivec in zgodba s Kofc se mora ponoviti.
Jok brate, odpade. Je šla v hrib, kot bi ji gorelo pod petami. Z Mirotom sva prav lepo zaostala do Plešivca. Počasi se izvlečem iz krize in tečem dalje. Pri Pečovniku vidim oznako za zadnjih 10 km. Počutim se vse bolje, otresem se prijaznega Nemca Rudija in v lov za Simono.

Vprašam na naslednji okrepčevalnici, koliko ima prednosti. 3 min pravijo. OK malo sem zmanjšal. Na naslednji pa nova streznitev Ja pravijo, vsaj 10 minut ima prednosti. Dvoboj izgubljen

S samim rezultatom sem zelo zadovoljen, da ne govorim o odlični organizaciji.

Bravo torej Simoni za 3 mesto absolutno , pa čestitke vsem ostalim, ki ste dosegli in presegli svoja pričakovanja.

Za konec naj rečem samo še to:
"Saj veste, da sem ji pustil. Je doma spokojen mir"

lp
Marjan

[Darja]

Moji vtisi so še vedno malo razmetani, skupno pa jim je to, da je bila cela tekma en sam užitek, krize ni bilo in na srečo me je v cilju čakal mož, ki je s progo že opravil, ker bi sicer morala objet in pocmokat kar prvega, ki bi mi prišel v roke.
Pridružujem se čestitkam organizatorju in zahvalam prostovoljcem na okrepčevalnicah , vedno pripravljenim na klepet in kakšno šalo.
Čestitkam vsem tekmovalcem in vsem, ki boste uspeli superge oprat do prvotne barve.
Zdaj vem, da je vse res. Drugo leto nasvidenje!

[janči]

Darja iskrene čestitke tebi in vsem ostalim na 35 in 50 km, a tudi na 10 - tki, smo se malce potili in uspešno premagali pot.

Lp, Janja

[Darja]

Janja, hvala za čestitke, ti jih iskreno vračam za dosežen rezultat. Bravo!
LP

[Iztok-SAM]

Glede na komentarje po tekmi je tudi pravljično sedmi SAM uspel v polni meri. Za dobro tekmo se lahko zahvalimo lepemu vremenu, številnim prostovoljcem in tekačem, kateri ste z dobro voljo premagovali klance, snežne plazove in drseče spuste. V veliko zadovoljstvo mi je, da ste bili z organizacijo zadovoljni in svoje občutke tudi povedali in napisali.
Iztok Boltez

[5rca]

Rezultati in slike
LP

lepe slikce ... hvala ... končn edn, ki tudi nas "tahitre" na takratki pofotka

tekma odlično organizirana, vreme prekrasno, družba enkratna, palačinke so bile pa pika na i sem dobila dve (hvalabogu, da jih Taša ne mara)

se vidimo spet naslednje leto