Moj dolg-poročilo:
Ko sem bila že skoraj prepričana, da kroženje po progi GM4O počaka na naslednje leto,se je zaradi lepe vremenske napovedi zopet prebudila želja,da s tem opravim še v letošnjem letu.
Jernej je bil za akcijo,celo več,obljubil je spremstvo v obeh krogih.Tako je odpadla skrb za iskanje še koga za spremstvo.
V petek ob 16h sva bila pripravljena na start.Lepo popotnico nama je prišel zaželet še Vencelj z Romano in urno pot pod noge.Vreme je bilo prekrasno,energije dovolj,dve uri nama je svetloba dopuščala občudovanje jesenskih lepot in to sva si privoščila.Do Črne prsti sva potrebovala dobri dve uri,spust nadaljevala v poltemi in nekje v gozdu prižgala lučko.Vmes naju je objela meglica,V Hudajužno prispela po planu.Kratka pavza in,vsaj zame psihična priprava za Durnik.Sploh ni bilo tako hudo,je šlo in je šlo tudi na Porezen, sicer s pomočjo vetra,ki naju je dodobra ohladil.Spust, pri katerem sva naredila nekaj nepotrebnih metrov in čisto po planu na Petrovem Brdu ob 23.30. Ker se je Jerneja loteval prehlad,
s strahom povprašam po drugem krogu. Odgovor je garantiral uspeh!
In sva šla.Sprejmeva strategijo,da zamujeno na vzponih nadoknadiva pri spustih in ravninskem delu. Do vzpona na Koblo sva bila vsak s svojimi mislimi,koraki in dihanjem. Vprašanja-zakaj?-ni bilo.Kobla je osvojena,občutek prijeten,do Črne prsti sva regljala in v primerjavi s prvim krogom, zamujala okrog 10 minut.Vse do Hudajužne sva bila bolj rahlo tekaška,travniki si bili močno rosni,nebo pa prekrito z nešteto zvezdami.Pred Hudajužno nama pot prečkajo jeleni,Rudolfa ni bilo zraven!
Pred novim vzponom okrepčitev,Jernejeve vzpodbudne besede in rihtanje v glavi. Stvari so na mestu-torej gremoooo!Vsake toliko časa si priviščim nekaj sekund za vdih in je šlo. Durnik je podlegel,zame je to pomenilo skoraj več kot cilj.Pred Poreznom se dodatno oblečeva,na vrhu naju pričaka jutranji svit in prelepi razgledi.Samo še spust in zmaga je naša!
Kolena so dopuščala hiter korak, tokrat ne zgrešiva,pred ciljem zopet megla,zadnji pogled na uro in sonce vsepovsod!Uspelo nama je
.
Nobene bolečine,v očeh pa skoraj solze sreče-ne zaman.
Po preoblačenju naju pride pozdravit še Jožko.
Še enkrat hvala,Jernej, in hvala vsem za čestitke!
Danes je vse po starem, sem pa bogatejša za to izkušnjo in nekje tudi močnejša.
Še ena kalkulacija:v 21 dneh se je nabralo nekaj več kot 200km z nekaj več kot 15000m višincev.
Lep pozdrav vsem!
Helena