Stanje okrog 11 ure: Na tekmi GM4O so prvi trije tekači že pritekli mimo okrepčevalnice v Hudajužni. Prvi je bil Azerya Teklay, drugi Marjan Zupančič in tretji Rok Bratina.
Čez Kal so pritekle tudi prve tri ženske: Ajda Radinja, Nadja Finžgar in Loreta Kmet.
Moderatorji: Jožko, Tedi, klavdija
- 20 Jun 2015, 18:47
#339018
Jast sem tudi že v cilju. 
Super je blo, z oblaki, dežkom, nalivom, sončkom vred.
Čestitke vsem, novima rekorderjem pa še en poseben
Poročilo sledi.
Super je blo, z oblaki, dežkom, nalivom, sončkom vred.
Čestitke vsem, novima rekorderjem pa še en poseben
Poročilo sledi.
- 20 Jun 2015, 19:20
#339019
Glih en pikič fotk, tolk, da rečem, da sem bla tudi foto... 
https://plus.google.com/photos/10663630 ... 7936527553
https://plus.google.com/photos/10663630 ... 7936527553
Nazadnje spremenil zz topka, dne 23 Jun 2015, 18:38, skupaj popravljeno 1 krat.
- 21 Jun 2015, 08:04
#339026
Poročilo za trimčka.
Na tak praznik, kot je GM4O, je treba dovolj zgodaj priti. Ob pol sedmih sem bila v Podbrdu, ravno dovolj hitro, da je bil še plac zame za parkirat na železniški postaji.
Seveda že navsezgodaj jezik namazan, ogret in hitro bla, bla, bla z vsemi, ki jih poznam.
ZdravkotaC sem bila itak še posebej vesela, saj zastopiste, ne, legenda, prijatelj, pa človk, pa isti priimek...
V šotoru zajtrk, kava, kar ti srce poželi.
Čas teče in nič ne reče. Kar naenkrat še pol ure do štarta. Unga, od 42km, moj lumpi na 12 je bil ob 8.30.
Hitro se uštimam in šibam proti štartu. Da se tudi letos ne bom izneverila moji navijaški vlogi, odhitim kak kilometer naprej. Glih dobro prisopiham, že lahkotno prilaufa mimo Teklay, za njim pa še Marjan, Rok in vsa ostala karavana. Kričim, navijam, kolkor se da in že jih ni več.
Na, mati, zdaj si ogreta, zdaj pa še ti pokaži, kaj je lahkoten tek...
Japajade, jast bom tekla na začetku, glih tolk, da se skrijemo za ovinek in pole bom jast lepo preklopla na moj kvik step. Tako bo in nič drugače.
Godba na pihala nam zašpila dva komada, da smo lahko malo poplesavali, no, vsaj jast sem in že se odštevajo zadnje sekunde.
Pip, pip, pip, piska čez uno rdečo preprogo, ko zbezljamo proti Avi. In tečem. Ja, saj tečem. Ma, mimo mene pa vse bejbe... fantov že itak ni blo več nikjer. Bem, mati, to je skoraj ravnina, to še hrib ni. Saj veš, kakšna vrlina je tvoja tekaška brzina.
Teci tudi ti! In tečem. In še tečem. Ni mogoče! Ma, kaj še tečem? 
Šele, ko smo zavili s ceste na stezo, pa jast zaživim na polno in z mojim strumnim korakom odmaširam naprej. Proga krasna z zares lepim vzponom. Tak je moj idealen vzpon za hitro hojo. Takega, imam občutek, bi lahko šponala dva dni, zato pokaži, mati, zdaj ti zobe( umetne) 
in gasa.
In grem mimo prve, pa celo mimo moškega, pa pride na vrsto skupinca žensk, ki jih je vodila Katja. In grem mimo. In kar naenkrat iz zraka še malo nad mano že slišim navijače na prvi okrepčevalnici, kako navijajo za tekmovalce.
Hitro se spomnim, kako so imeli lani na mizo pripet cenik. Evo, sem ga lani fotkala.
"Bravo, bravo, bravo!" vzklikajo, ko pridem do njih.
" Ja, čakte, čakte, kaj je zdaj to ? Kje pa imate cenik?" jast strogo.
In vsi v smeh. " Pozabli smo ga! "
"Ja, pol pa nič ne plačam!" Vzamem isostar in vodo.
In spet smeh.
Vam povem, da bo cenik drugo leto tam spet.
Še par ovinkov in že smo na spustu proti Petrovem Brdu. Ma, na vratolomnemu spustu. In, ravno ko si mislim, da hitreje ne bi šlo niti Teklayu, gre ena bejba mimo mene z nadzvočno hitrostjo, zakaj v sekundi je ni bilo nikjer več. Bwo. Tuki mora bit kaka magija. Bolj hitro se ne da. Najtežja žogica naj bi se kotalila z največjo hitrostjo...
In glih se mal potolažim, pricaplja mimo Ličnov. Ja, ta pa je... z naših krajev... ma, če sem jast klepeton, ne vem izraza zanj, pole, res ne. In drgne in drgne in drgne, no, je vsaj cajt hitro minil in že sva na mostu v P. Brdu.
Marička, ma to pa je dans vse strašansko hitro. Prav zares. Zagrizem v hrib po cesti z nezmanjšano hitrostjo in pred sabo že nekaj časa gledam Anko. In ko je bilo treba zaviti s ceste na stezo, v eno grapo, ona mimo naprej po cesti. Jast sicer vidim oznako za UPT, ma, oštja, kaj to je tudi za nas, lumpije? In počakam par sekund, pride JapeljPress.
"Japelj, kam?" Ah, bejžmo v to stezo, saj bo najbrž prav. In kličem Anko, da je falila, ma, bogtigavedi, kje je ona že.
No, na hitrco pomislim, da najbrž samo kaj krajšamo, in da pridemo spet na cesto ven in res je bilo tako. A zdaj je bila Anka za mano. No, ne za dolgo. Pospeši, da pridobi isto prednost od prej in jast lepo za njo. Tik tak sva bili na zadnji okrepčevalnici na Robarju.
Še pikič vzpona in sledi samo še spust. Ki pa se vleče. Še nam, lumpijem, kaj šele maratoncem, da ne pomislim na zmartrane UPT-jevce. Štos je tudi v tem, da ti že na vrhu slišiš napovedovalko iz cilja, kot bi jo imel pred sabo in si stalno praviš, "Aha, zdaj bo! " In Laufaš in laufaš, nje pa nikjer, samo njen glas.
Ma, pride tudi cilj in jast ga ugledam v 1 uri in 33 minut. Točno na 13. mesto. Superca !
Čestitke, sadna kupa že čaka, tuš, ki ga zrihta vojska in ravno, ko se poštimam in si rečem, gremo še malo navijat proti Poreznu in mal fotkat, se začne uni zgoraj jokat.
In to, kako!
Joj, ubogi tekači. Saj, če malo friška, niti ni tolk slabo. Slabo je zaradi poti, ki postane lahko zelo nevarna. Ja, ni kaj, Bog je moral pokazat, kako po Grapi teče voda.
Ma, po takem se mi pa ni dalo proti Poreznu in sem kar v cilju počakala na prve tekače. In jih mal poškljocala.
Po dveh urah stati na mestu me je začelo tudi že pošteno zebst, zato sem šla še malo v šotor, kjer so že potekale podelitve za otroke in kasneje še za trimček.
Na pladnju sem dobila obilno vege kosilo pa Dorica je po mizah postregla z odličnim pecivom. Spoznam se s kar nekaj novimi tekači, še malo pokramljam z znanimi in počasi bo treba domov.
Prav vsem čestitam za dosežke, ki ste jih dosegli. Zmagali smo vsi!
Vsem Graparjem, ki so s prostovoljnim delom še enkrat več dokazali svojo dobrosrčnost in da je prelepa Baška Grapa zares prelepa, tudi zaradi ljudi, HVALA !
Na tak praznik, kot je GM4O, je treba dovolj zgodaj priti. Ob pol sedmih sem bila v Podbrdu, ravno dovolj hitro, da je bil še plac zame za parkirat na železniški postaji.
Seveda že navsezgodaj jezik namazan, ogret in hitro bla, bla, bla z vsemi, ki jih poznam.
ZdravkotaC sem bila itak še posebej vesela, saj zastopiste, ne, legenda, prijatelj, pa človk, pa isti priimek...
V šotoru zajtrk, kava, kar ti srce poželi.
Čas teče in nič ne reče. Kar naenkrat še pol ure do štarta. Unga, od 42km, moj lumpi na 12 je bil ob 8.30.
Hitro se uštimam in šibam proti štartu. Da se tudi letos ne bom izneverila moji navijaški vlogi, odhitim kak kilometer naprej. Glih dobro prisopiham, že lahkotno prilaufa mimo Teklay, za njim pa še Marjan, Rok in vsa ostala karavana. Kričim, navijam, kolkor se da in že jih ni več.
Na, mati, zdaj si ogreta, zdaj pa še ti pokaži, kaj je lahkoten tek...
Japajade, jast bom tekla na začetku, glih tolk, da se skrijemo za ovinek in pole bom jast lepo preklopla na moj kvik step. Tako bo in nič drugače.
Godba na pihala nam zašpila dva komada, da smo lahko malo poplesavali, no, vsaj jast sem in že se odštevajo zadnje sekunde.
Pip, pip, pip, piska čez uno rdečo preprogo, ko zbezljamo proti Avi. In tečem. Ja, saj tečem. Ma, mimo mene pa vse bejbe... fantov že itak ni blo več nikjer. Bem, mati, to je skoraj ravnina, to še hrib ni. Saj veš, kakšna vrlina je tvoja tekaška brzina.
Teci tudi ti! In tečem. In še tečem. Ni mogoče! Ma, kaj še tečem? Šele, ko smo zavili s ceste na stezo, pa jast zaživim na polno in z mojim strumnim korakom odmaširam naprej. Proga krasna z zares lepim vzponom. Tak je moj idealen vzpon za hitro hojo. Takega, imam občutek, bi lahko šponala dva dni, zato pokaži, mati, zdaj ti zobe( umetne) in gasa. In grem mimo prve, pa celo mimo moškega, pa pride na vrsto skupinca žensk, ki jih je vodila Katja. In grem mimo. In kar naenkrat iz zraka še malo nad mano že slišim navijače na prvi okrepčevalnici, kako navijajo za tekmovalce.
Hitro se spomnim, kako so imeli lani na mizo pripet cenik. Evo, sem ga lani fotkala.
"Bravo, bravo, bravo!" vzklikajo, ko pridem do njih.
" Ja, čakte, čakte, kaj je zdaj to ? Kje pa imate cenik?" jast strogo.
In vsi v smeh. " Pozabli smo ga! "
"Ja, pol pa nič ne plačam!" Vzamem isostar in vodo.
In spet smeh.
Vam povem, da bo cenik drugo leto tam spet.
Še par ovinkov in že smo na spustu proti Petrovem Brdu. Ma, na vratolomnemu spustu. In, ravno ko si mislim, da hitreje ne bi šlo niti Teklayu, gre ena bejba mimo mene z nadzvočno hitrostjo, zakaj v sekundi je ni bilo nikjer več. Bwo.
Tuki mora bit kaka magija. Bolj hitro se ne da. Najtežja žogica naj bi se kotalila z največjo hitrostjo... In glih se mal potolažim, pricaplja mimo Ličnov. Ja, ta pa je... z naših krajev... ma, če sem jast klepeton, ne vem izraza zanj, pole, res ne.
In drgne in drgne in drgne, no, je vsaj cajt hitro minil in že sva na mostu v P. Brdu. Marička, ma to pa je dans vse strašansko hitro. Prav zares. Zagrizem v hrib po cesti z nezmanjšano hitrostjo
in pred sabo že nekaj časa gledam Anko. In ko je bilo treba zaviti s ceste na stezo, v eno grapo, ona mimo naprej po cesti. Jast sicer vidim oznako za UPT, ma, oštja, kaj to je tudi za nas, lumpije? In počakam par sekund, pride JapeljPress."Japelj, kam?" Ah, bejžmo v to stezo, saj bo najbrž prav. In kličem Anko, da je falila, ma, bogtigavedi, kje je ona že.
No, na hitrco pomislim, da najbrž samo kaj krajšamo, in da pridemo spet na cesto ven in res je bilo tako. A zdaj je bila Anka za mano. No, ne za dolgo. Pospeši, da pridobi isto prednost od prej in jast lepo za njo. Tik tak sva bili na zadnji okrepčevalnici na Robarju.
Še pikič vzpona in sledi samo še spust. Ki pa se vleče. Še nam, lumpijem, kaj šele maratoncem, da ne pomislim na zmartrane UPT-jevce. Štos je tudi v tem, da ti že na vrhu slišiš napovedovalko iz cilja, kot bi jo imel pred sabo in si stalno praviš, "Aha, zdaj bo! " In Laufaš in laufaš, nje pa nikjer, samo njen glas.
Ma, pride tudi cilj in jast ga ugledam v 1 uri in 33 minut. Točno na 13. mesto. Superca !
Čestitke, sadna kupa že čaka, tuš, ki ga zrihta vojska in ravno, ko se poštimam in si rečem, gremo še malo navijat proti Poreznu in mal fotkat, se začne uni zgoraj jokat.
In to, kako!
Joj, ubogi tekači. Saj, če malo friška, niti ni tolk slabo. Slabo je zaradi poti, ki postane lahko zelo nevarna. Ja, ni kaj, Bog je moral pokazat, kako po Grapi teče voda.
Ma, po takem se mi pa ni dalo proti Poreznu in sem kar v cilju počakala na prve tekače. In jih mal poškljocala.
Po dveh urah stati na mestu me je začelo tudi že pošteno zebst, zato sem šla še malo v šotor, kjer so že potekale podelitve za otroke in kasneje še za trimček.
Na pladnju sem dobila obilno vege kosilo pa Dorica je po mizah postregla z odličnim pecivom. Spoznam se s kar nekaj novimi tekači, še malo
pokramljam z znanimi in počasi bo treba domov. Prav vsem čestitam za dosežke, ki ste jih dosegli. Zmagali smo vsi!
Vsem Graparjem, ki so s prostovoljnim delom še enkrat več dokazali svojo dobrosrčnost in da je prelepa Baška Grapa zares prelepa, tudi zaradi ljudi, HVALA !
- 21 Jun 2015, 12:48
#339030
pretekel sem 23 polmaratonov - 1:21:36 (2015), 41 maratonov 2:58:17 (2016), 4 gorske maratone (<42km) in 3+4 ultre
https://www.etsy.com/shop/AquaGraphics
Nekaj fotografij s proge Graparskega trimčka. Žal najhitrejših v cilju nisem ujel. Če želi kdo fotografijo v polnem formatu, naj mi piše na e-naslov v zgornjem levem kotu ali na ZS (skupaj s številkami fotografij).
Album GM4O trimček 2015
Album GM4O trimček 2015
pretekel sem 23 polmaratonov - 1:21:36 (2015), 41 maratonov 2:58:17 (2016), 4 gorske maratone (<42km) in 3+4 ultre
https://www.etsy.com/shop/AquaGraphics
- 21 Jun 2015, 17:06
#339033
Še ena težko pričakovana tekma je za mano, ki sem jo že komaj čakal. Na (že 12.) štartu tekme GM4O sem bil poln adrenalina, zadovoljen s temperaturo zraka, omenjena možnost popoldanskih neviht me ni preveč skrbela, saj popoldne je tam do osme ure, ha ha, do takrat bom pa že zdavnaj na cilju. In lej ga vraga. Pri zadnji (lovski) okrepčevalnici pred Poreznom, začutim prve kapljice, ki so mi bile celo všeč, vendar ne dolgo. Pri koči se je večina navijačev že poskrila v zavetje, saj je dež že resno začel. Cilj od tu ni več daleč, dež me praktično ni oviral, je bil pa le-ta posledica namočenosti blata na trasi. Nižje se spuščam, slabše je. Ne po sredini, ne levo, ne desno, povsod samo mastno blato. Kar vsedel bi se vanj in počakal, da me pogoltne, tako sem bil jezen. Korak za korakom počasi sestopam in se lovim, kot na drsališču. Medtem me po celi trasi veselo prehitevajo tekmovalci, ki so v tem blatu očitno uživali 
. Mislim, da sem letos na tem delu proge dosegel absolutni rekord ura in deset minut. Tako sem prišel v cilj v znamenju številk Jamesa Bonda, ki jih bo drugo leto potrebno malce popraviti
Kot vedno, bi na tej tekmi težko našel anomalije, Jožkotov stroj dela brezhibno. Sem pa opazil, da so ukinjeni geli, ki bi na nekaj zadnjih okrepčevalnicah zelo prav prišli. O pet kilometrskih oznakah do cilja pa se ne bi zopet ponavljal.
Ker sem firbčen, me zanima, kje je dobrih 18% DNS-jevcev. Ali so vsi zboleli, ali so tako bogati, da jim 40, 50, 60€ ne pomeni nikakršen strošek?
Mogoče za v razmislek o malce fleksibilnejših pogojih predplačil
. Mislim, da sem letos na tem delu proge dosegel absolutni rekord ura in deset minut. Tako sem prišel v cilj v znamenju številk Jamesa Bonda, ki jih bo drugo leto potrebno malce popraviti Kot vedno, bi na tej tekmi težko našel anomalije, Jožkotov stroj dela brezhibno. Sem pa opazil, da so ukinjeni geli, ki bi na nekaj zadnjih okrepčevalnicah zelo prav prišli. O pet kilometrskih oznakah do cilja pa se ne bi zopet ponavljal.
Ker sem firbčen, me zanima, kje je dobrih 18% DNS-jevcev. Ali so vsi zboleli, ali so tako bogati, da jim 40, 50, 60€ ne pomeni nikakršen strošek?
Mogoče za v razmislek o malce fleksibilnejših pogojih predplačil
Naj noge, glava in srce še dolgo, dolgo služijo za te!
- 21 Jun 2015, 20:36
#339037
Kako sem se nasmejal ob branju teh vrstic, ker sem povsem enako zgodbo doživljal jaz škoda, da nisem bil kdaj na Rock Otočec, bi mi izkušnja za včeraj prišla precej prav
Drugače pa zame fantastičen dan!
P.S.: a je še kdo danes omejeno poskočen?
TONEK napisal/-a:Ne po sredini, ne levo, ne desno, povsod samo mastno blato. Kar vsedel bi se vanj in počakal, da me pogoltne, tako sem bil jezen. Korak za korakom počasi sestopam in se lovim, kot na drsališču. Medtem me po celi trasi veselo prehitevajo tekmovalci, ki so v tem blatu očitno uživali
Kako sem se nasmejal ob branju teh vrstic, ker sem povsem enako zgodbo doživljal jaz
škoda, da nisem bil kdaj na Rock Otočec, bi mi izkušnja za včeraj prišla precej prav Drugače pa zame fantastičen dan!
P.S.: a je še kdo danes omejeno poskočen?
- 21 Jun 2015, 21:03
#339039
Jaz sem se pa gm4o udelezil tretjic. Na start sem prisel samozavesten, pocutil sem se v redu, treniral in pripravljal sem se vec in bolje, kot leta poprej. Na startu sva se nasla z ZZtopom in jo skupaj ubrala na pot. Dokaj v redu, se sprasevala, ce sva prehitra, malo kapljic, malo hladu, nic posebnega. Pocasi po spolzki stezi s Crne prsti, malo hitreje v gozdnatem delu, nato pa moje muke ravnine, vzponcki itd., ki se vedno vlecejo. Prva opozorila zelodca so prisla ze v prvi vasi, vendar nic posebnega. Skozi Znojilje se mi porigava, seveda je tudi utrujenost ze tukaj. Tako da sem 1 km pred Hudajuzno moral kozlat. Pocasi do kontrolne tocke, malo hlajenja in umivanja, po palice in korajzno zagrizem v pot na Porezen. Ne gre. Pocasneje, ne gre, noge se nekako, zelodec ne. Klicem spremljevalce na Porezen, da sporocim odstop. Ker nikogar ne dobim na vezo, posedim 3, 4 minute in se enkrat poskusim. Vse je na dnu, noge, zelodec, psiha. Odkravsam do okrepcevalnice in predam startno stevilko. Poražen, žalosten grem na WC v samoto potočit solzico.
- 21 Jun 2015, 21:24
#339040
Aja, pa organizatorji so mi pripisali cas 8 ur in pol, pa se nekaj, jaz pa v cilj nisem prisel. 
- 21 Jun 2015, 21:31
#339041
Jaz sem bila pa prvič in sem navdušena. Uživala sem prav v vsakem koraku (je bilo pa modro, da sem šla na ogledno turo), hitrost sem prilagodila svojim sposobnostim in občutkom in zmogla brez utrujenosti in brez težav.
No, iz te zgodbe je treba izvzet zadnji del vzpona na Porezen, ko me je zajela nevihta z dežjem, vetrom, sodro in grmenjem. Tam je šlo pa tud meni na jok in res nisem vedela, kaj storiti. Roke so mi skoraj odmrznile, nisem mogla držat palic. Tako zelo me najbrž še ni zeblo.
Potem pa tisto super blato navzdol - če se nihče ni poškodoval, smo imeli res veliko kolektivno srečo.
Ampak skupni vtis je nič manj kot FANTASTIČNO!!
Ko sem pred tem brala o domačinih - organizatorjih, sem si mislila, da vsak lih mal več pove, kot je res. Napaka - ni mogoče povedati, kako srčni in prijazni in veseli ljudje so to! Pozdravljali so nas kot narodne heroje, tudi nas bolj tazadnje! Pa tolk velikih slovenskih zastav tam po gozdu! In harmonika na nekih čist odročnih postojankah sredi ničesar! Česa takega pa res ne doživiš zlepa.
Hvala iz vsega srca, Jožko in ekipa!
Kdaj se odprejo prijave za 2016??
Srečno vsem na vsakdanjih poteh!
PS: kdo sprašuje o stanju danes? Noge seveda mal jokcajo, a duša poje in jaz sem opravila en velik gospodinjski delovnik.
No, iz te zgodbe je treba izvzet zadnji del vzpona na Porezen, ko me je zajela nevihta z dežjem, vetrom, sodro in grmenjem. Tam je šlo pa tud meni na jok in res nisem vedela, kaj storiti. Roke so mi skoraj odmrznile, nisem mogla držat palic. Tako zelo me najbrž še ni zeblo.
Potem pa tisto super blato navzdol - če se nihče ni poškodoval, smo imeli res veliko kolektivno srečo.
Ampak skupni vtis je nič manj kot FANTASTIČNO!!
Ko sem pred tem brala o domačinih - organizatorjih, sem si mislila, da vsak lih mal več pove, kot je res. Napaka - ni mogoče povedati, kako srčni in prijazni in veseli ljudje so to! Pozdravljali so nas kot narodne heroje, tudi nas bolj tazadnje! Pa tolk velikih slovenskih zastav tam po gozdu! In harmonika na nekih čist odročnih postojankah sredi ničesar! Česa takega pa res ne doživiš zlepa.
Hvala iz vsega srca, Jožko in ekipa!
Kdaj se odprejo prijave za 2016??
Srečno vsem na vsakdanjih poteh!
PS: kdo sprašuje o stanju danes? Noge seveda mal jokcajo, a duša poje in jaz sem opravila en velik gospodinjski delovnik.
- 22 Jun 2015, 15:12
#339073
https://onedrive.live.com/?id=3D46FACD4 ... E9&group=0
Par slikc s telefonom, celo ZZtopka se bo nasla.
Par slikc s telefonom, celo ZZtopka se bo nasla
.
- 22 Jun 2015, 17:55
#339075
Misliš :... celo ZZ top se bo našel ?
mikha napisal/-a:celo ZZtopka se bo nasla
Misliš :... celo ZZ top se bo našel ?
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA