- 19 Jun 2005, 23:14
#43318
Ja tisti ki ste koncali zgodbo maratona 4 obcin v soboto zvecer zavidam to ucinkovitost meni se je ta zgodba vlekla od petka do nedelje zvecer.
No do nedeljske vecerne mase sem se le uspel urediti.
Torej tako je sla zgodba.
V torek se prijavil preko net-a.
Najprej sem razmisljal o zgodbah lovlenja s casom in starti in cilji teka, ki so me leti privedle samo do odvisnosti od taksnih prireditev izplen pa ni bil nikakrsen kvecjemu samo jezo ce na kaksno prireditev nisem uspel priti zaradi trenutne intenzivnosti v sluzbi ali obveznosti doma. Ja to razmisljanje mi je privedlo do starega spomina ko sem Jozetu lansko leto izrazil da bom ce nam bo uspel pokal gorskih maratonov na vsak gorski maraton prikolesaril in iz njega odkolesaril vmes pa odtekel maraton.
No pokal nam ni uspel ( ob tem bi Jožeta in Iztoka pozval da vseeno poskusita narediti ta korak in do pojava kaksnega novega gorskega maratona vendar poskusita zdruziti moci ). S tem bi namrec nastal tudi kaksen primeren standard tovrstnih prireditev, ki bi bila v prid ne samo tekacem ampak tudi predstavitvi in povezovavi SLO regij.
No torej nekaj sem se gruntal na PRedvor-EissenKappel ker pa imam na ta maraton slabe spomine ter ta pot mi je izredno pri srcu za individualno akcijo Trije dnevi trije dvatisocaki in jo cesto uporabljam kot trening poligon preko Pavlicevega sedla nisem nasel posebnega motiva.
Spomnil sem se pripombe Jožetu lasnsko leto in sem si rekel da bom si pokal gorskih maratonov kar sam zastavil. Zal sem zamudil tisto zgodbo s kolesarjenjem na start pri Pohorju ampak za SAM se ni prepozno ( vsekakor bo lazje kot pri Petrovemu brdu ).
1. Torej v petek zjutraj sem startal ob 10h iz LJ s kolesom
bisagami polnimi za tri dni iz doma pa se malo rezerve za trening
( kljub dobri napovedi sem se tovoril termoflis in schollerce ce bi se kje kaj zalomilo pa bi se moral tolaziti s kaksnim trekking obarvanim mars vzponom na kaksnega dva tisocaka ).
2. Sel lepo po Celovski in bogatih sosesk v predmestju LJ ( Strazisce, Medno ) in po stari cesti po desnem bregu Sore mimo Medvod, Goričan, kjer sem prev lenobno uzival in tako prisel do Škofje Loke. Tam sem si napolnil na mestnem vodnjaku s trkanjem ( kot mi je pojasnila prijazna starejsa gospa ) in nato opazoval ucence pri skiciranju starih mestnih zgradb.
3. Nato po Sevški dolini stel objave in vabila za duatlon, tek na ratitovec ... in potem v Železnikih oz. za starim PLavžom se priklopil dvema kolesarjema ki sta ga šibala na Petrovo Brdo. Vprašujoče sta me pogledala ko sem ju na njun načrt potem še jaz opisal svojega. Hmmm....
Verjetno sta imela prav ampak vendarle....
4. Prihod na Petrovo Brdo...mene so malo bisage zaustavile tako da sem prisel pet minut za njima. Brko oskbrnik mi je koj padel v oci ker je imel tisti nastop planinskih oskrbnikov ki smo jih poznali planinci in plezalci vcasih....da je vsakega vprasal kam je namenjen in vsakemu namenil prijazno besedo in mu dal vedeti kako zahevna je njegova tura.
5. Prvo koristno informacijo sem ze dobil in se nisem dobro sestopil s kolesa. Namrec na ponosno sporocilo enega od kolesarjev ces da sedaj bosta nadaljevala na Možica ( enako sta meni prej razlozila ampak jaz "glupi" Štajerc nisem vedel o cem govorita ) je oskrbnik pardon lastnik planinskega doma izrekel preroske besede ki so me spomnile na eden podoben kraj: Ja Možic je pa edini kraj na zemeljski obli od koder lahko gledas hkrati Bohinjsko in Blejsko jezero. Wooow sem si rekel in ce ne bi komaj prisel in se ukvarjal se z raztovarjanjem bisag prmjedus bi sel z njima. Spomnil sem se namrec Plaćenske planine od koder sem gledal na podoben nacin prav prerezu ( tak oda sem videl celo visinsko razliko ) Ohridsko in PRespansko jezero. Ampak informacija je zapecena in Možic se letos mi prosim bodi podarjen s kolesom ali v "familly scenarium".
6. Ko sem se raztovoril in se predstavil sem bil delezen gostoljubja gospodarja in komentarjev kolesarjev ki Železnikov ki so komentirali sobotni tek( torej bil je še petek ). Nenadoma se pojavi na tej sceni na verandi oznojen visok moski z majico in spregovori se ene preroske:
Ne saj to ne more biti res. V treh urah in 20 minut...to je nemogoce...
Ja kaj pa te se vsiljivo vmesam v debato med tamkajsnimi znanci?
Ja jaz sem rabil 8ur da sem prisel okoli. Aha po trasi ste sli?
No pa je pojasnil zgodbo....In sem si ze zapecel ce bom v sestih urah koncal bom lahko zelo zadovoljen.
OStanek dneva sem porabil v polnjenju z ogljikovimi hidrati iz suhih sliv, smokev, sadja ter opazaovanju in fotkanju priprav na maraton. Jože in kompanija so postavljali nekaj kar bi lahko bil tudi mlaj ( heheh ) ampak bila je antena za radioamaterje. Potem sem skocil s kolesom v Podbrdo si ogledati vozni red vlakov skozi predor do Bohinsjke Bistrice. In si ogledal v tisti vrocini lenobno vas ter opazoval otroke ki so prispeli s pozno popoldanskim vlakom iz smeri Nova Gorica. Poslikal sem tovorne vagone in seveda ta takoiskani vozni red avtovlakov za know-how ko sem bom lotil enega druzinskega izleta po dolini z avtom. Na povratku oz. vzponu na Petrovo Brdo s kolesom mi je padel v oci avto z MB registreacijo in s kolesi na strehi, ki je zapeljal iz ceste v ribogojnico.
Proti veceru sem se spravil v opremo in celno svetilko ter fotoaparat in sel malo po progi na inespkcijo in opraviti nekaj stretching vaj na eno od senožeti. Zvecer je bil krasen in pravsen za meditacijo in razmislek. Namrec ko sem gledal te hribe so mi zgledali prav morilski za tek. Sedaj zvecer sem jih poskusil v temi malo dotakniti in ta meditacijski cirkusi je prekinila zival ki so se ji svetile oci. Malo sva se gledala, prizglal sem celno svetilko in prepoznal jazbeca. Sploh ga ni motila luc in je kar vohljal in me tu pa tam pogledal. In ko sem zacel vleci digitalca je zvalca ob sumenju iz moje obpasne torbe se vznemirila in mi ubezala iz horizonta.
Na povratku v dolino sem opazil da imam nekak mehak obcutek pri obutvi. Spomnil sem se da sem v MBju vzel ene zelo odlicne stare TEVArce ki so se dobro obnesle na skali na kolesu in na blatu ( skratka eden zel osirok model ) ki pa so imele napako. Bile so ze "razstelane" in odspredaj malo v razpadajocem stanju. Poklicem zeno v MB in kolega ki je nameraval startati zjutraj ob 4h z avtom za maraton ces naj mi vzame rezervno obutev in tako se zelen orazno-korenckov svez sok v termoski od katerega sem pravi odvisnez.
Pridem do koce in gospodar mi apelira naj grem pocivati da me ne bo vzelo zjutraj na teku. V koci sem imel druzbo treh tekacev iz Novega MEsta in smo debatatirali o Trdinovi Poti, Gorskem Kotarju, pa kolesarjenju na Dolenjskem skratka ......
Zbudi me SMS zjutraj ob 4h od zene ces da je kolegu uspela dati sadje in sok pozabila pa je teniske. Ja super...tako sedaj pa imam eno skrb manj ker se bom zanesel samo na tisto kar imam in ne bom razmisljal ali bodo TEVArce zdrzale do Logarske doline ali ker bodo morale zdrzati.
KEr mi je na uho padla Jozetova preroska informacija da bo ob 5ih prisel Hervisov fant upihat startni balon sem rekel da se malo pofotkam jutranje prirpave. Tako sem se ob tricetrna pet spravil na plano. Najprej sem se lotil pomaranc in limon ,nekaj suhih sliv in karseda rahlocutno kolikor zmorem zavrnil prijazno vabilo na kavo. Skocil na jutranjo meditacijo malo po progi in stretching. In prisluhnem srnjakom ki klicejo in vabijo samice k parjenju. Spomnim se kolikokrat poskusam pri nas ujeti srnjaka v tem zamaknjenem stanju na fotoaparat pa mi ne uspe da koj pomislim kaj ce bi sel za glasom ali bi uspel se priti na start.
Zal tokrat spet ne.Vrnem se do koce in se motam in celo nekaj pomagam Hervisoevemu fantu ter fotkam kar mi pac pride.
No in potem zadnje priprave ( zloziti opremo v bisage ) vse postaviti da lahko cimprej odrinem s kolesom po eventualnem srecnem koncu.
Na dvoriscu se ze zbira scena. Joze zrazpostavil svoja dekleta in v tekaksi opremi deli zadnja navodila.
Malo zmedeno ali naj se kaj fotkam ali naj se prikljucim startni mrzilici postavam okoli.
No pa pride trenutek starta. PRed mano nek starejsi gospod EU amabasdaorju razlaga v ANG o nekom da ne zgleda tako debel v telovadni opremi in kaze na nekoga odspredaj mislim da ga je naslovil z imenom Sam.
No in to je to...start se je zacel...miren in sproscen zame kot se nikoli.
Nisem prisel nabijati in tekmovati zelel sem samo odteci in ritem teka uskladiti z ugotovitami zadnjega leta, da tek ni zato da tekmujes in premagas samega sebe pac pa da najdes stik samim seboj. In prav fino sem se pocutil. Motili so me nakteri tekaci s plaicami ki so nosili palice tako da so tiste spice imeli visoko obrnjene proti tistim odzadaj brez da bi pomislili kaj se dogaj odzadaj . Pa sem se spomnil prvih ure maldinskega planinskega tabora kot pionir. kaj so nas ucili. Hmmm a danes tega vec ne ucijo ali je to posledica fokusa na tek? Opazoval sem hribe in panorame globoko dihal in verjetno spravljal ob zivce enega tekaca v rumeni majici . Namrec ene parkrat sem mu dihal za ovratnik in vedno poskusal mimo njega on me je neverjetno gentlemansko vprasal ali zelim mimo ( lepa kultura ki se je spomnim iz tekov na Lisco in jo mocno pogresal na Grintovcu ). Nakar sva zamenjala pozicije ampak kaj ko sem jaz tip cloveka ki si na osvezilni postaji vzame cas: limone, kameno sol ki jo nosim s seboj, voda...to ne gre kar tako...Pa sva spet zamenjevala pozicije. Vsekakor moje spostovanje temu tekacu pravi vzor gorske tekaske gentlemanske kulture.
Koncno spust in spet nekaj prelepih panoramskih pogledov .
Nato senozeti in prihod do prvih his in neverjetna srcnost ljudi. V oko mi je padla cerkev na prekrasni poziciji na hribu ampak spusti je bil tako prijeten da se nisem mogel odpovedati uzitku mahedranja z nogami.
Koncno Podbrdo in zacetek vzpona na Porezen....koncno vzpon hehehe...
Ne vem ali bi tekel ali hodil....ce bi imel palice bi ze vedel. VEdno se zavedam kako bi mi prav prisle ampak vedno pomiuslim kako dobro je ce se clovek nauci kaj bo ce bi palice izgubil ali jih ne bo imel in da je dobro se navaditi biti enako mocan brez palic. Ja saj je mozno ampak zato je potreben tisti kontinuiran tekaski kratek korak v hrib sicer boljse da si palicami. Nekako se mi ni zdelo to tako nujno pa se bojazen sem imel pred krci. Tako sem z neko rezervo ki sem jo posvetil malo opazovanju okolice malo izdatnim inekcijam z limonami in rozinami na postajah.
Ko sem prisel do napetih vrvi v najstrmejsem delu sem bil pa prav poseben prijetno presenecen. Temu pa se rece tisto kot star planinski macek vedno pogresam : resna obravnava in spostovanje planinskega vrha. Bravo fantje ...maratonu ocena 9.5 ( desetko vam pustimo za spodbudo ). Se posebej me je presenetila lokacija nekaterih postaj na tezje dostopnih mestih.
PRed strmino sem se napokal oz. bolj napil pomaranc ! Napaka....
V zelodcu mi je zavrelo in sladkor....se je zacel veselo kuriti....
To zgodbo sem zacutil sele tik pod vrhom oz. po grebenu kjer bi si v skladu z mojimi opredelitvami vzel uzitek za pravi resen tek jaz pa sem rahlo omamljen se kar pesacil in se tako glikemicen prideval do postaje in navalil na banane ( zelel bi si sicer rozin ali suhega sadja ampak kar je je ) in limone in tvegal se kaksno zganjarno v zelodcu. Ampak na vrhu sem se pobral in tako se zbral za ocitno zelo zahteven spust. Malo sem cutil levo koleno ampak uporabil sem stari trik v zadnjo pozicijo skoraj na rit in v rahlem slalomu odbrzel in tako cutil bolecino samo na vsakem drugem koraku kar je se vedno boljse kot na vsakem hehehe.
PRed mano se je pojavil lezec v krcu z nogami tekac. Vcasih sem se v takih primerih ponudil kaksno Magnezijevo sumeco tableto ali sol tokrat pa se nisem delal pametnega za drugega sem se zagozdil v svojo zgodbo.
In to je to prisel na asfalt in na cilj.
V cilju ugledal Bostjana ki je nevtraliziral mojo prednosti iz Pohorja in jo se obrnil v svojo korist in NovoMEscana soseda iz sobe. Cestitke...
Hitro preoblacenje in nekaj slik nekaj tekaskih forumasev.
Pricakam znanca in MAribora in potem najboljsa ideja ki so jo lahko organiztorji izvedli: sadje , sadje , sadje...
S tem sadjem so me resili in to sadje me je v vseh repete porcijah drzalo do Črnivca.
PReoblacenje, fotkanje...poslavljanje, cokolada, sadje,...
In obracun z gospodarjem pa bisage ki so bile sedaj malo tezje z usmarjenimi majicami in trikoji...ooopsa se prej dvig prekrasnih daril...sem mislil da je v tistih skatlah kaj za izzrebanje prakticnih nagrad...pa sem evo dobil dodaten tekaski komplet...in ruto....
No stopim na kolo in odlictev ali spust v Podbrdo na vlak za Bohinjsko
( ki sem ga ze zamudil cakati na 16.uro too late ) torej ali v hrib ali pa????
Malo sem zavrtel pedale v vzponu in misica nad kolenom na levi nogi
( ki je zaradi splosne rastne deformoacije pac mocnejsa in usodnejsa ) se je oglasila...gotovo...tako enostavno ne bo slo ...in sem se poslovil od ideje z Ljubeljem in Pavličem in se spustil v dolino. Joj ko popusti tista vztrajnost kako lep obcutek je to ko za trenutek odstopis od ideje in izberes lazjo pot vendar pri tem odstopis od krasnega izziva...hmmm
No ampak kot je rekel Nejc Zaplotnik....kdor najde cilj je izgubljen ko ga najde kdor pa najde pot ima cilj vedno pred seboj...no recimo da sedaj imam pot za naslednjic....
Druzini in prijatlejem v Lograski javim da prihajam preko Črnivca ali Podovolovljeka Zgornjo Savinjsko in da ce bo kriza da me lahko pocakajo ali Ljubnem ali Lučah....
Odločil sem se za lažji Črnivec preko KRanja, Vodic, Kamnika in Gornjega grada. Skoda EissenKappel se vidimo julija...Pavlič vidimo se kdaj drugič...
Tako sem okoli 11h zvecer se prideval do Solčave...
Zelenjavna juha iz grahovih olupkov ( stroki ), praznenje bisag, sok limone, suhe slive, mandeljni in spat, spat....zjutraj se prebudil kot prebujen. Tudi misica v redu....
Po jutranjem soku se poslovom od svojega kompanjona pri jutranjem teku zlatega prinasalca in mojega ( prvega ali drugega )sponzorja druzine in skok s kolesom na Bukovsko sedlo nato pod Smrekovcem do Najevske lipe in potem proti Slemenu in pod Uršljo goro do koče na NAravskih Ledinah in spust v RAvne na Koroškem. Potem pa do Dravograda in po meni najljubsi kolesarski progi po densm bregu Drave nad Pohorsko zeleznisko progo do Podvelke in preko Lovrenca na Pohorju domov.
In to je to....
Vsem prijetno regeneracijo.
V eni knjigi sem prebral da je maraton koncan ko je koncana regeneracija in s tem se popolnoma strinjam. Cim intenzivnejso in kratko regeneracijo ter veliko ustvarjalnosti za kaksno turo ob najdaljsem dnevu
( poletni solsticij ). Pa ce bo padlo kaksno praprotno seme v tenis copat morda bomo slisali drevesa in rastline govoriti kaj le strasimo gorski tekaci in motimo mir dreves in zivali.
Vse naj...
No do nedeljske vecerne mase sem se le uspel urediti.
Torej tako je sla zgodba.
V torek se prijavil preko net-a.
Najprej sem razmisljal o zgodbah lovlenja s casom in starti in cilji teka, ki so me leti privedle samo do odvisnosti od taksnih prireditev izplen pa ni bil nikakrsen kvecjemu samo jezo ce na kaksno prireditev nisem uspel priti zaradi trenutne intenzivnosti v sluzbi ali obveznosti doma. Ja to razmisljanje mi je privedlo do starega spomina ko sem Jozetu lansko leto izrazil da bom ce nam bo uspel pokal gorskih maratonov na vsak gorski maraton prikolesaril in iz njega odkolesaril vmes pa odtekel maraton.
No pokal nam ni uspel ( ob tem bi Jožeta in Iztoka pozval da vseeno poskusita narediti ta korak in do pojava kaksnega novega gorskega maratona vendar poskusita zdruziti moci ). S tem bi namrec nastal tudi kaksen primeren standard tovrstnih prireditev, ki bi bila v prid ne samo tekacem ampak tudi predstavitvi in povezovavi SLO regij.
No torej nekaj sem se gruntal na PRedvor-EissenKappel ker pa imam na ta maraton slabe spomine ter ta pot mi je izredno pri srcu za individualno akcijo Trije dnevi trije dvatisocaki in jo cesto uporabljam kot trening poligon preko Pavlicevega sedla nisem nasel posebnega motiva.
Spomnil sem se pripombe Jožetu lasnsko leto in sem si rekel da bom si pokal gorskih maratonov kar sam zastavil. Zal sem zamudil tisto zgodbo s kolesarjenjem na start pri Pohorju ampak za SAM se ni prepozno ( vsekakor bo lazje kot pri Petrovemu brdu ).
1. Torej v petek zjutraj sem startal ob 10h iz LJ s kolesom
bisagami polnimi za tri dni iz doma pa se malo rezerve za trening
( kljub dobri napovedi sem se tovoril termoflis in schollerce ce bi se kje kaj zalomilo pa bi se moral tolaziti s kaksnim trekking obarvanim mars vzponom na kaksnega dva tisocaka ).
2. Sel lepo po Celovski in bogatih sosesk v predmestju LJ ( Strazisce, Medno ) in po stari cesti po desnem bregu Sore mimo Medvod, Goričan, kjer sem prev lenobno uzival in tako prisel do Škofje Loke. Tam sem si napolnil na mestnem vodnjaku s trkanjem ( kot mi je pojasnila prijazna starejsa gospa ) in nato opazoval ucence pri skiciranju starih mestnih zgradb.
3. Nato po Sevški dolini stel objave in vabila za duatlon, tek na ratitovec ... in potem v Železnikih oz. za starim PLavžom se priklopil dvema kolesarjema ki sta ga šibala na Petrovo Brdo. Vprašujoče sta me pogledala ko sem ju na njun načrt potem še jaz opisal svojega. Hmmm....
Verjetno sta imela prav ampak vendarle....
4. Prihod na Petrovo Brdo...mene so malo bisage zaustavile tako da sem prisel pet minut za njima. Brko oskbrnik mi je koj padel v oci ker je imel tisti nastop planinskih oskrbnikov ki smo jih poznali planinci in plezalci vcasih....da je vsakega vprasal kam je namenjen in vsakemu namenil prijazno besedo in mu dal vedeti kako zahevna je njegova tura.
5. Prvo koristno informacijo sem ze dobil in se nisem dobro sestopil s kolesa. Namrec na ponosno sporocilo enega od kolesarjev ces da sedaj bosta nadaljevala na Možica ( enako sta meni prej razlozila ampak jaz "glupi" Štajerc nisem vedel o cem govorita ) je oskrbnik pardon lastnik planinskega doma izrekel preroske besede ki so me spomnile na eden podoben kraj: Ja Možic je pa edini kraj na zemeljski obli od koder lahko gledas hkrati Bohinjsko in Blejsko jezero. Wooow sem si rekel in ce ne bi komaj prisel in se ukvarjal se z raztovarjanjem bisag prmjedus bi sel z njima. Spomnil sem se namrec Plaćenske planine od koder sem gledal na podoben nacin prav prerezu ( tak oda sem videl celo visinsko razliko ) Ohridsko in PRespansko jezero. Ampak informacija je zapecena in Možic se letos mi prosim bodi podarjen s kolesom ali v "familly scenarium".
6. Ko sem se raztovoril in se predstavil sem bil delezen gostoljubja gospodarja in komentarjev kolesarjev ki Železnikov ki so komentirali sobotni tek( torej bil je še petek ). Nenadoma se pojavi na tej sceni na verandi oznojen visok moski z majico in spregovori se ene preroske:
Ne saj to ne more biti res. V treh urah in 20 minut...to je nemogoce...
Ja kaj pa te se vsiljivo vmesam v debato med tamkajsnimi znanci?
Ja jaz sem rabil 8ur da sem prisel okoli. Aha po trasi ste sli?
No pa je pojasnil zgodbo....In sem si ze zapecel ce bom v sestih urah koncal bom lahko zelo zadovoljen.
OStanek dneva sem porabil v polnjenju z ogljikovimi hidrati iz suhih sliv, smokev, sadja ter opazaovanju in fotkanju priprav na maraton. Jože in kompanija so postavljali nekaj kar bi lahko bil tudi mlaj ( heheh ) ampak bila je antena za radioamaterje. Potem sem skocil s kolesom v Podbrdo si ogledati vozni red vlakov skozi predor do Bohinsjke Bistrice. In si ogledal v tisti vrocini lenobno vas ter opazoval otroke ki so prispeli s pozno popoldanskim vlakom iz smeri Nova Gorica. Poslikal sem tovorne vagone in seveda ta takoiskani vozni red avtovlakov za know-how ko sem bom lotil enega druzinskega izleta po dolini z avtom. Na povratku oz. vzponu na Petrovo Brdo s kolesom mi je padel v oci avto z MB registreacijo in s kolesi na strehi, ki je zapeljal iz ceste v ribogojnico.
Proti veceru sem se spravil v opremo in celno svetilko ter fotoaparat in sel malo po progi na inespkcijo in opraviti nekaj stretching vaj na eno od senožeti. Zvecer je bil krasen in pravsen za meditacijo in razmislek. Namrec ko sem gledal te hribe so mi zgledali prav morilski za tek. Sedaj zvecer sem jih poskusil v temi malo dotakniti in ta meditacijski cirkusi je prekinila zival ki so se ji svetile oci. Malo sva se gledala, prizglal sem celno svetilko in prepoznal jazbeca. Sploh ga ni motila luc in je kar vohljal in me tu pa tam pogledal. In ko sem zacel vleci digitalca je zvalca ob sumenju iz moje obpasne torbe se vznemirila in mi ubezala iz horizonta.
Na povratku v dolino sem opazil da imam nekak mehak obcutek pri obutvi. Spomnil sem se da sem v MBju vzel ene zelo odlicne stare TEVArce ki so se dobro obnesle na skali na kolesu in na blatu ( skratka eden zel osirok model ) ki pa so imele napako. Bile so ze "razstelane" in odspredaj malo v razpadajocem stanju. Poklicem zeno v MB in kolega ki je nameraval startati zjutraj ob 4h z avtom za maraton ces naj mi vzame rezervno obutev in tako se zelen orazno-korenckov svez sok v termoski od katerega sem pravi odvisnez.
Pridem do koce in gospodar mi apelira naj grem pocivati da me ne bo vzelo zjutraj na teku. V koci sem imel druzbo treh tekacev iz Novega MEsta in smo debatatirali o Trdinovi Poti, Gorskem Kotarju, pa kolesarjenju na Dolenjskem skratka ......
Zbudi me SMS zjutraj ob 4h od zene ces da je kolegu uspela dati sadje in sok pozabila pa je teniske. Ja super...tako sedaj pa imam eno skrb manj ker se bom zanesel samo na tisto kar imam in ne bom razmisljal ali bodo TEVArce zdrzale do Logarske doline ali ker bodo morale zdrzati.
KEr mi je na uho padla Jozetova preroska informacija da bo ob 5ih prisel Hervisov fant upihat startni balon sem rekel da se malo pofotkam jutranje prirpave. Tako sem se ob tricetrna pet spravil na plano. Najprej sem se lotil pomaranc in limon ,nekaj suhih sliv in karseda rahlocutno kolikor zmorem zavrnil prijazno vabilo na kavo. Skocil na jutranjo meditacijo malo po progi in stretching. In prisluhnem srnjakom ki klicejo in vabijo samice k parjenju. Spomnim se kolikokrat poskusam pri nas ujeti srnjaka v tem zamaknjenem stanju na fotoaparat pa mi ne uspe da koj pomislim kaj ce bi sel za glasom ali bi uspel se priti na start.
Zal tokrat spet ne.Vrnem se do koce in se motam in celo nekaj pomagam Hervisoevemu fantu ter fotkam kar mi pac pride.
No in potem zadnje priprave ( zloziti opremo v bisage ) vse postaviti da lahko cimprej odrinem s kolesom po eventualnem srecnem koncu.
Na dvoriscu se ze zbira scena. Joze zrazpostavil svoja dekleta in v tekaksi opremi deli zadnja navodila.
Malo zmedeno ali naj se kaj fotkam ali naj se prikljucim startni mrzilici postavam okoli.
No pa pride trenutek starta. PRed mano nek starejsi gospod EU amabasdaorju razlaga v ANG o nekom da ne zgleda tako debel v telovadni opremi in kaze na nekoga odspredaj mislim da ga je naslovil z imenom Sam.
No in to je to...start se je zacel...miren in sproscen zame kot se nikoli.
Nisem prisel nabijati in tekmovati zelel sem samo odteci in ritem teka uskladiti z ugotovitami zadnjega leta, da tek ni zato da tekmujes in premagas samega sebe pac pa da najdes stik samim seboj. In prav fino sem se pocutil. Motili so me nakteri tekaci s plaicami ki so nosili palice tako da so tiste spice imeli visoko obrnjene proti tistim odzadaj brez da bi pomislili kaj se dogaj odzadaj . Pa sem se spomnil prvih ure maldinskega planinskega tabora kot pionir. kaj so nas ucili. Hmmm a danes tega vec ne ucijo ali je to posledica fokusa na tek? Opazoval sem hribe in panorame globoko dihal in verjetno spravljal ob zivce enega tekaca v rumeni majici . Namrec ene parkrat sem mu dihal za ovratnik in vedno poskusal mimo njega on me je neverjetno gentlemansko vprasal ali zelim mimo ( lepa kultura ki se je spomnim iz tekov na Lisco in jo mocno pogresal na Grintovcu ). Nakar sva zamenjala pozicije ampak kaj ko sem jaz tip cloveka ki si na osvezilni postaji vzame cas: limone, kameno sol ki jo nosim s seboj, voda...to ne gre kar tako...Pa sva spet zamenjevala pozicije. Vsekakor moje spostovanje temu tekacu pravi vzor gorske tekaske gentlemanske kulture.
Koncno spust in spet nekaj prelepih panoramskih pogledov .
Nato senozeti in prihod do prvih his in neverjetna srcnost ljudi. V oko mi je padla cerkev na prekrasni poziciji na hribu ampak spusti je bil tako prijeten da se nisem mogel odpovedati uzitku mahedranja z nogami.
Koncno Podbrdo in zacetek vzpona na Porezen....koncno vzpon hehehe...
Ne vem ali bi tekel ali hodil....ce bi imel palice bi ze vedel. VEdno se zavedam kako bi mi prav prisle ampak vedno pomiuslim kako dobro je ce se clovek nauci kaj bo ce bi palice izgubil ali jih ne bo imel in da je dobro se navaditi biti enako mocan brez palic. Ja saj je mozno ampak zato je potreben tisti kontinuiran tekaski kratek korak v hrib sicer boljse da si palicami. Nekako se mi ni zdelo to tako nujno pa se bojazen sem imel pred krci. Tako sem z neko rezervo ki sem jo posvetil malo opazovanju okolice malo izdatnim inekcijam z limonami in rozinami na postajah.
Ko sem prisel do napetih vrvi v najstrmejsem delu sem bil pa prav poseben prijetno presenecen. Temu pa se rece tisto kot star planinski macek vedno pogresam : resna obravnava in spostovanje planinskega vrha. Bravo fantje ...maratonu ocena 9.5 ( desetko vam pustimo za spodbudo ). Se posebej me je presenetila lokacija nekaterih postaj na tezje dostopnih mestih.
PRed strmino sem se napokal oz. bolj napil pomaranc ! Napaka....
V zelodcu mi je zavrelo in sladkor....se je zacel veselo kuriti....
To zgodbo sem zacutil sele tik pod vrhom oz. po grebenu kjer bi si v skladu z mojimi opredelitvami vzel uzitek za pravi resen tek jaz pa sem rahlo omamljen se kar pesacil in se tako glikemicen prideval do postaje in navalil na banane ( zelel bi si sicer rozin ali suhega sadja ampak kar je je ) in limone in tvegal se kaksno zganjarno v zelodcu. Ampak na vrhu sem se pobral in tako se zbral za ocitno zelo zahteven spust. Malo sem cutil levo koleno ampak uporabil sem stari trik v zadnjo pozicijo skoraj na rit in v rahlem slalomu odbrzel in tako cutil bolecino samo na vsakem drugem koraku kar je se vedno boljse kot na vsakem hehehe.
PRed mano se je pojavil lezec v krcu z nogami tekac. Vcasih sem se v takih primerih ponudil kaksno Magnezijevo sumeco tableto ali sol tokrat pa se nisem delal pametnega za drugega sem se zagozdil v svojo zgodbo.
In to je to prisel na asfalt in na cilj.
V cilju ugledal Bostjana ki je nevtraliziral mojo prednosti iz Pohorja in jo se obrnil v svojo korist in NovoMEscana soseda iz sobe. Cestitke...
Hitro preoblacenje in nekaj slik nekaj tekaskih forumasev.
Pricakam znanca in MAribora in potem najboljsa ideja ki so jo lahko organiztorji izvedli: sadje , sadje , sadje...
S tem sadjem so me resili in to sadje me je v vseh repete porcijah drzalo do Črnivca.
PReoblacenje, fotkanje...poslavljanje, cokolada, sadje,...
In obracun z gospodarjem pa bisage ki so bile sedaj malo tezje z usmarjenimi majicami in trikoji...ooopsa se prej dvig prekrasnih daril...sem mislil da je v tistih skatlah kaj za izzrebanje prakticnih nagrad...pa sem evo dobil dodaten tekaski komplet...in ruto....
No stopim na kolo in odlictev ali spust v Podbrdo na vlak za Bohinjsko
( ki sem ga ze zamudil cakati na 16.uro too late ) torej ali v hrib ali pa????
Malo sem zavrtel pedale v vzponu in misica nad kolenom na levi nogi
( ki je zaradi splosne rastne deformoacije pac mocnejsa in usodnejsa ) se je oglasila...gotovo...tako enostavno ne bo slo ...in sem se poslovil od ideje z Ljubeljem in Pavličem in se spustil v dolino. Joj ko popusti tista vztrajnost kako lep obcutek je to ko za trenutek odstopis od ideje in izberes lazjo pot vendar pri tem odstopis od krasnega izziva...hmmm
No ampak kot je rekel Nejc Zaplotnik....kdor najde cilj je izgubljen ko ga najde kdor pa najde pot ima cilj vedno pred seboj...no recimo da sedaj imam pot za naslednjic....
Druzini in prijatlejem v Lograski javim da prihajam preko Črnivca ali Podovolovljeka Zgornjo Savinjsko in da ce bo kriza da me lahko pocakajo ali Ljubnem ali Lučah....
Odločil sem se za lažji Črnivec preko KRanja, Vodic, Kamnika in Gornjega grada. Skoda EissenKappel se vidimo julija...Pavlič vidimo se kdaj drugič...
Tako sem okoli 11h zvecer se prideval do Solčave...
Zelenjavna juha iz grahovih olupkov ( stroki ), praznenje bisag, sok limone, suhe slive, mandeljni in spat, spat....zjutraj se prebudil kot prebujen. Tudi misica v redu....
Po jutranjem soku se poslovom od svojega kompanjona pri jutranjem teku zlatega prinasalca in mojega ( prvega ali drugega )sponzorja druzine in skok s kolesom na Bukovsko sedlo nato pod Smrekovcem do Najevske lipe in potem proti Slemenu in pod Uršljo goro do koče na NAravskih Ledinah in spust v RAvne na Koroškem. Potem pa do Dravograda in po meni najljubsi kolesarski progi po densm bregu Drave nad Pohorsko zeleznisko progo do Podvelke in preko Lovrenca na Pohorju domov.
In to je to....
Vsem prijetno regeneracijo.
V eni knjigi sem prebral da je maraton koncan ko je koncana regeneracija in s tem se popolnoma strinjam. Cim intenzivnejso in kratko regeneracijo ter veliko ustvarjalnosti za kaksno turo ob najdaljsem dnevu
( poletni solsticij ). Pa ce bo padlo kaksno praprotno seme v tenis copat morda bomo slisali drevesa in rastline govoriti kaj le strasimo gorski tekaci in motimo mir dreves in zivali.
Vse naj...
