Hoj, Jožko, hvala ti lepa za pripravljenost - lučka je še vedno na Črni prsti, oskrbnika sta jo shranila. Če jo boš prijazno dvignil, bom strašno vesela - tako in tako se vidiva na SAMu, ne?! Cel krog sva šli, ja, a se nisva vpisali na Petrovem Brdu, ker sva šli čisto planinsko, si ogledali vsak ostanek 1. vojne in vse krasne lovske kočice, zlezli na vsak bližnji kucel(ček) ter se čudili pestrosti planinske flore in proge torej nisva opravili v enem kosu - prespali sva na Črni prsti in se potikali še po grebenu proti Rodici, tako da sva prelepo Baško grapo (in njene sosede) z vseh zornih kotov pregledali.
. Zjutraj sva nadaljevali po progi, ki je odlično označena
- le pred Znojilami sva bili za trenutek v nevarnosti, ker sva tiščali proti hišam, a babja radovednost naju je peljala prebrat oddaljen napis na puščici, pa sva našli še tablico za maraton
. oDurnik bi naju verjetno čisto uničil, če se ne bi v Hudajužni naužili kalorij na klopci pred simpatično trgovino=barom. Sva vedeli, da bo strmo, a tako nebeške planinske poti v gozdu še nisva videli
!!! Pogled na kočo na Poreznu človeka kar preveč razveseli, a si pošteno zasluži odlično mineštro
.
Skratka - pot je čudovita, mojstrsko speljana nad dolino, nesramno strma že kuj po štartu, ko mišice še ne vedo, kaj jih čaka, prekrasno razgledna večino časa, zaradi oDurnika pa dobi prihod v cilj čisto drug pomen in večjo vrednost ... Imeli sva možnost ugotoviti, da so tudi ljudje v teh koncih zelo prijazni, videti bolj sproščeni ... Kal je pa sploh najlepša vasica ...
Hvala, Jožko, ker si nama "pokazal" vaše lepe kraje, zagotovo jih nisva zadnjič obiskali, če se vse poklopi, se vidimo tudi na maratonu naslednje leto! Izziv je brez dvoma izjemen!
"... hoja je samo oblika lenobe ..." Filipid