- 25 Apr 2005, 18:39
#38553
V današnjih Slovenskih novicah je bil objavljen spodaj navedeni članek. Če je komu zmanjkalo izzivov ali hoče biti prvi Slovenec na spodaj omenjeni prireditvi je ta članek kot nalašč za njega. Preden pa se preizkusite na tej prireditvi, pa se posvetujte s svojim zdravnikom ali pa vprašajte za nasvet farmacevta v lekarni 
.
20. MARATHON DES SABLES V MAROKU
Leta 1985 jih je bilo 53 in skoraj sami Francozi. Domačini Maročani, pa so le debelo gledali gručo tekaških norčkov, ki so se v oazi Irhs v centralnem Maroku blizu maroško-alžirske meje začeli pripravljati in potem kljub svarilom, da se podajajo v razbeljen puščavski pekel, štartali na prvi izmed šestih etap Marathona des Sables. Z leti – pred tednom se je končal že 20. peščeni maraton – si je 245,7 km dolga etapna preizkušnja čez skoraj povsem neobljudeno območje pridobila sloves najbolj množičnega, a tudi najnapornejšega puščavskega maratona. Formula te nore zgodbe na kateri Slovencev doslej še ni bilo, se ni spremenila niti za dlako. Udeleženci, letos jih je bilo 798 in le 46 jih je omagalo, morajo v sedmih dneh opraviti s šestimi etapami. Etapne trase so zakoličene od leta 1985 in speljane po podnevi peklensko vročih (tudi do 40 stopinj in več) brezpotjih, ponoči pa po naše aprilsko hladnih. Vendar pa takrat maratonci, če so bili čez dan dovolj hitri, že počivajo pod strehami beduinskih šotorov. Vsak štarta, teče in hodi z vso potrebno opremo za preživetje, ki mora zadoščati do konca torture, spravljena pa je v nahrbtnike, ki seveda ne smejo biti pretežki. S sabo je treba vzeti hrano, pijačo, vitamine, primerno, kar najlažjo spalno vrečo, dovolj toplo oblačilo za mrzle puščavske noči, plinski gorilnik za pripravljanje hrane (v prahu, a dovolj kalorično), ogledalce s katerim tekmovalec, če se izgubi, s svetlobnimi signali opozori nase (za nočno pomoč mora biti v nahrbtniku najmanj ena signalna raketa, ki tehta 30 dekagramov), piščalko, nož, sončna očala, kremo za zaščito pred soncem in medicinski pribor, v katerem ne sme manjkati protistrup, saj je na tistem koncu Maroka polno strupenih kač in škorpijonov. Marathon des Sables je, kot pravijo udeleženci in organizatorji, naporna in tvegana preizkušnja za odrasle, ki se tam nekako igrajo kot otroci. Puščava je zanje velikansko brezmejno igrišče, na katerem imajo v glavah le eno samo stvar. Narediti naslednji korak, opraviti z naslednjim kilometrom in kar najhitreje priti do cilja. Do konca, ki je resnična odrešitev. Organizator poskrbi le za nekaj ključnih reči: za postavitev beduinskega tabora, za prenočevanje, za posebno medicinsko pomoč s štabom zdravnikov in bolničark ter za vodo, ki jo udeleženci dobijo pred vsakim štartom ter na vmesnih kontrolnih točkah in okrepčevalnih postajah. Na vsaki okrepčevalnici pripada maratoncu največ poldrugi liter vode, tako da vsaki dan dobijo v povprečju po devet litrov. Enake količine za vse. Stari, mladi, moški in ženske, ki jih je bilo letos v konkurenci že 114.
In kako se je končala avantura v Maroku ?
Prav v vseh etapah in seveda skupno je zmagal domačin Lahcen Ahansal, ki je Marathon des Sables dobil že osmič in je letos s traso (etape so dolge 29, 37.5, 41, 76, 42.2 in 20 km) opravil v skupnem času 19 ur, 9 minut in 4 sekunde ter le za sedem minut in petinpetdeset sekund prehitel Mohameda Ahansala, s katerim sta v cilj zadnje etape pritekla skupaj in, kot se za brata spodobi, držeč se za roke. Tudi tretje mesto je šlo domačinu Lhoucineu Akhdarju, četrti pa je bil Francoz Samuel Bonaudo.
Kaj pa ženske ? Luksemburžanka Simone Keyes, je s skupnim časom 29 ur, 36 minut in 3 sekunde zmagala drugič zapored in Francozinji, drugouvrščeno Virginie Thevenet , tretjeuvrščeno Isabelle Degrand, dobro nažgala. Theventovo za uro in sedem minut, Degrandovo pa za dve uri in petdeset minut.
Za konec še nekaj medicinskih podatkov; zdravniki so morali udeležencem v sedmih dneh pomagati skupno 3146-krat, 2567-krat je šlo za pomoč pri odpravljanju težav z žulji na podplatih in ran na nogah, pri čemer so porabili 125 litrov špirita za razkuževanje in dolgih 15 km obližev.
Kot že rečeno, Slovenci se na Marathonu des Sables doslej še nismo pojavili. Če je med nami kak puščavski kerl, si lahko radovednost poteši na www.darbaroud.com . Letošnji udeleženci so prišli iz 35 držav.
[url=http://www.sportosplet.net/galerija/displayimage.php?album=441&pos=0[url]Slike iz članka[/url].
Vir: Slovenske novice; 25.4.05.
.
20. MARATHON DES SABLES V MAROKU
Leta 1985 jih je bilo 53 in skoraj sami Francozi. Domačini Maročani, pa so le debelo gledali gručo tekaških norčkov, ki so se v oazi Irhs v centralnem Maroku blizu maroško-alžirske meje začeli pripravljati in potem kljub svarilom, da se podajajo v razbeljen puščavski pekel, štartali na prvi izmed šestih etap Marathona des Sables. Z leti – pred tednom se je končal že 20. peščeni maraton – si je 245,7 km dolga etapna preizkušnja čez skoraj povsem neobljudeno območje pridobila sloves najbolj množičnega, a tudi najnapornejšega puščavskega maratona. Formula te nore zgodbe na kateri Slovencev doslej še ni bilo, se ni spremenila niti za dlako. Udeleženci, letos jih je bilo 798 in le 46 jih je omagalo, morajo v sedmih dneh opraviti s šestimi etapami. Etapne trase so zakoličene od leta 1985 in speljane po podnevi peklensko vročih (tudi do 40 stopinj in več) brezpotjih, ponoči pa po naše aprilsko hladnih. Vendar pa takrat maratonci, če so bili čez dan dovolj hitri, že počivajo pod strehami beduinskih šotorov. Vsak štarta, teče in hodi z vso potrebno opremo za preživetje, ki mora zadoščati do konca torture, spravljena pa je v nahrbtnike, ki seveda ne smejo biti pretežki. S sabo je treba vzeti hrano, pijačo, vitamine, primerno, kar najlažjo spalno vrečo, dovolj toplo oblačilo za mrzle puščavske noči, plinski gorilnik za pripravljanje hrane (v prahu, a dovolj kalorično), ogledalce s katerim tekmovalec, če se izgubi, s svetlobnimi signali opozori nase (za nočno pomoč mora biti v nahrbtniku najmanj ena signalna raketa, ki tehta 30 dekagramov), piščalko, nož, sončna očala, kremo za zaščito pred soncem in medicinski pribor, v katerem ne sme manjkati protistrup, saj je na tistem koncu Maroka polno strupenih kač in škorpijonov. Marathon des Sables je, kot pravijo udeleženci in organizatorji, naporna in tvegana preizkušnja za odrasle, ki se tam nekako igrajo kot otroci. Puščava je zanje velikansko brezmejno igrišče, na katerem imajo v glavah le eno samo stvar. Narediti naslednji korak, opraviti z naslednjim kilometrom in kar najhitreje priti do cilja. Do konca, ki je resnična odrešitev. Organizator poskrbi le za nekaj ključnih reči: za postavitev beduinskega tabora, za prenočevanje, za posebno medicinsko pomoč s štabom zdravnikov in bolničark ter za vodo, ki jo udeleženci dobijo pred vsakim štartom ter na vmesnih kontrolnih točkah in okrepčevalnih postajah. Na vsaki okrepčevalnici pripada maratoncu največ poldrugi liter vode, tako da vsaki dan dobijo v povprečju po devet litrov. Enake količine za vse. Stari, mladi, moški in ženske, ki jih je bilo letos v konkurenci že 114.
In kako se je končala avantura v Maroku ?
Prav v vseh etapah in seveda skupno je zmagal domačin Lahcen Ahansal, ki je Marathon des Sables dobil že osmič in je letos s traso (etape so dolge 29, 37.5, 41, 76, 42.2 in 20 km) opravil v skupnem času 19 ur, 9 minut in 4 sekunde ter le za sedem minut in petinpetdeset sekund prehitel Mohameda Ahansala, s katerim sta v cilj zadnje etape pritekla skupaj in, kot se za brata spodobi, držeč se za roke. Tudi tretje mesto je šlo domačinu Lhoucineu Akhdarju, četrti pa je bil Francoz Samuel Bonaudo.
Kaj pa ženske ? Luksemburžanka Simone Keyes, je s skupnim časom 29 ur, 36 minut in 3 sekunde zmagala drugič zapored in Francozinji, drugouvrščeno Virginie Thevenet , tretjeuvrščeno Isabelle Degrand, dobro nažgala. Theventovo za uro in sedem minut, Degrandovo pa za dve uri in petdeset minut.
Za konec še nekaj medicinskih podatkov; zdravniki so morali udeležencem v sedmih dneh pomagati skupno 3146-krat, 2567-krat je šlo za pomoč pri odpravljanju težav z žulji na podplatih in ran na nogah, pri čemer so porabili 125 litrov špirita za razkuževanje in dolgih 15 km obližev.
Kot že rečeno, Slovenci se na Marathonu des Sables doslej še nismo pojavili. Če je med nami kak puščavski kerl, si lahko radovednost poteši na www.darbaroud.com . Letošnji udeleženci so prišli iz 35 držav.
[url=http://www.sportosplet.net/galerija/displayimage.php?album=441&pos=0[url]Slike iz članka[/url].
Vir: Slovenske novice; 25.4.05.
Ptice letijo, ribe plavajo, človek pa je od nekdaj bil tekač, hoja je samo oblika lenobe,
zato treniraj trdo in zmaguj z lahkoto.
zato treniraj trdo in zmaguj z lahkoto.
.Počasi pa bi začel planirati tako za orientacijo za leto 2007, da bi imel skritega aduta 
