Amsterdam maraton
V hladnejših jesenskih dneh se običajno podajamo v bolj tople kraje na maratone, in vendar sem letos zgodaj v aprilu odtekel maraton v Rotterdamu in sedaj oktobra še v Amsterdamu. Moram priznati, da je bilo obakrat precej hladno, vendar med tekom idealno.
Na
maraton v Amstedamu odpotujem v družbi TAO-vcev. Nastanili smo se v hostlu, ki iz maratonskega stališča ni bil najustreznejši. V majhni sobici je bilo 8 ležišč oziroma 4 pogradi, med njimi pa prostora le toliko, da si lahko šel skozi. Pogrešal sem vsaj kakšen stol, da bi lahko odložil kakšno stvar, mogoče hlače, ko sem šel spat. Tudi to smo nekako rešili. Prvo noč smo pod tankimi odejicami skoraj vsi pomrznili. Spanja skoraj ni bilo. Čez dan je bilo mrzlo in zeblo me je do kosti. Padal je tudi dež. Spraševal sem se, zakaj v takšnem sploh teči maraton. Na srečo so do večera v hostlu uredili gretje in spet je zagorelo upanje.
Do starta smo imeli ca 3 km. Na dan tekme se je vreme razbistrilo. Sonce in pozitivna energija sta bila v izobilju. Po poti na start sem se zamotil s pripovedovanjem zgodbe o Spartathlonu. Startno prizorišče na Olimpijskem stadionu je bilo veličastno. Sprva sem nameraval teči maraton okrog 4 ure, saj so od Spartathlona minili le trije tedni, a sva se z Vanjo dogovorila, da ji grem za zajčka na 3:45.
Vanja, Andreja in jaz se prebijemo v ustrezen boks in
startamo v drugi skupini (15 minut zamika za glavnim startom). Tek je potekal kot poezija. Umirjen začetek in večkrat povem Vanji, da sva malce prehitra, glede ciljnega časa. Ker ni kazala strahu, temveč je izžarevala pozitivno energijo, ohranjava tak tempo. Na okrepčevalnicah si vzameva čas tudi za hojo. Na polovici maratona sva imela dobre dve minuti prednosti in šele takrat prehitiva zajčka za 3:45. Neutrudno nadaljujeva vse do okrog petintridesetega kilometra, nakar preklopiva v 10 sekund počasnejši tempo. Vseeno vse skozi prehitevava, od starta do cilja in vpijeva domovinske vzklike »Slo-ve-ni-ja«, kateri naju polnijo z energijo. V cilj pritečeva nasmejana in ne preveč zgarana. Odlično. Čas 3:42:12 je nad zastavljenim ciljem.
Klima je bila ta dan idealna. Vetra sicer malo, vendar zanemarljivo. Proga je ravninska, z zelo malimi in kratkimi nakloni, razen ca 6 km pred ciljem je spust v podvoz, nakar sledi vzpon, ki se zaradi utrujenosti zdi malenkost daljši. Tudi čas zmagovalca govori, da je to ustrezna proga za rekorde.
Moje besede so bile, da grem na maraton v Amsterdam samo enkrat, vendar »nikoli se ne ve«.
Super družba TAO-vk in Taovcev ta dan ni šla hitro spat. Upravičeno!
Še par fotk
http://picasaweb.google.com/zdravko.cuf ... raton2010#Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj
