prostor za dogovore in pogovore TFjevcev s totega konca
#228572
Hojla,

V četrtek 08/07/2010, zvečer ob 21h sva z Leonom ( alias Semjul ) krenila na pot po poti
Šturmov potok - Sv. Duh na Ostrem vrhu - Kapla - Sv. Pankracij - Kapunar- Radelj(Radlpass)-
St Lovrenc ( St Lorenzen ) - Sv. Jernej ( po AUT strani ) - Mautdereck -
Wirbartl hutte ( pl koča ) - Glitzalm hutte ( planinska koča ) - Speikkogel
( najvišji vrh KorAlp) - Koglereck - Rosse hutte - Košenjak - Pl dom pod Košenjakom - Dravograd. Turo sva končala ob 17h v Dravogradu.

Tura je bila zelo heterogena in konstruktivno stresna. Potrebno je bilo velikokrat dvigovati kolesa preko zaprtih les, potiskati ali nositi v strmino. Bilo je veliko hitrih spustov
( prvič izkusil spust iz Košenjaka proti Dravogradu po markirani poti po kanalih -
namrecč novo kolo mi je dalo poguma za nekaj prepvoedanega sadeža ).

Na najvišji vrh KorAlp Speikkkogel sva se odpravila peš. Kolesa zaklenila ob lese in z nahrbtniki krenila na vrh.

Upam, da bomo še velikokrat ponovili tovrsten tip ture. Meni osebno zelo ustreza takšen način treninga in preizkušnje. Veliko več sem izkusil sodelovanja. To sem že ugotovil lani, ko sva s Klopotcem izvedla podoben vendar rahlo manj zahtevno traso od zahodnega skrajnega roba Kozjaka nad Labotsko dolino ( Lavamunde ) do Ruš. Z Leonom sva dobro oddelala traso. Časovno in daljinsko ni bil presežnik med zadnjimi promoviranimi individualnimi ultra pohodniškimi/marševskimi turami . Bil pa je vsekakor presežnik po intenzivnosti in raznolikosti in potrebi po sodelovanju pri premagovanju ovir s kolesom.

Za orientacijo:

Do RadlPass-a sva ponoči uporabljala obmejno panoramsko pohodniško pot.
Od Sv. Lovrenca do vrha Speikkkogla sva uporabljala AUT markirano pot 505 ter 588.
Za povratek do Košenjaka pa markirano pot 560 in 594. Nekaj malega kar sva se zgubljala pa ni bilo problematično, ker je teren pregleden in jasen. Orientire si je enostavno določiti.
#228609
:D

Noč je za spanje, ali kolesarjenje po Kozjaku. Ob 21.00 se z Ivanom dobiva na Ruškem trgu.
Nameniva se proti Sv.Duhu. Ob vstopu v graben ki vodi na Sv.Duh, prižgeva naglavni lučki, mrači se. Od tu dalje sledim Ivanu, saj bi bil brez njega izgubljen. Poganjati pedala, kolo prenašati čez lese in bodeče žice, potiskanje in nošnja v prehude vleke in planinske poti.
Noč je minila kot bi mignil. Toplo sonce naju je ustavilo na planinski koči, mislim da je bila Wirbartl hutte. Koča je bila sicer zaprta, vendar je zunaj tekla voda, zajtrk je bil v nahrbtniku, ležalnika pa pod šupo. Ja LEŽALNIKA! Postavila sva jih na sonce in kot prava turista oddremala 3 x 10 minut, saj je vsake 10 min. pripeljal mimo avto tik ob najinih nogah, ki je vsaj mene predramil. Tele pol urce je bilo več kot dovolj za popolno osvežitev in nadaljevanje ture.
Zopet pedala in prenašanje in hoja. Zanimivo je kako imajo Avstrijci na vseh gozdnih poteh železne rampe, prometne znake, kaj je prepovedano in to ne glede na višinsko razliko, celo nad 1500 nmv. Všeč mi je bilo, da imajo poleg markacij, večkrat napisano tudi številko poti po kateri potuješ, tako je orientacija lažja.
Na 1600 nmv, je bila druga pl. koča Glitzzalm, že zelo blizu Golice. Malicava, Ivan se v nemščini pogovori z oskrbnikom, kupi karto Koralp, da nama je bilo še bolj jasno kje sva, in spet na kolo. Po neizmernih pašnikih z večstoglavimi čredami govedi. Presenetljivo koliko potokov in vode je tu gori. Celo na 1800 metri, kjer sva pustila kolesi in se peš odpravila na vrh, je pitna voda kar vrela na površje. Super za hidracijo, žeje kljub vročemu vremenu tokrat nisem niti malo trpel.
Cilj je osvojen. Golica v Koralpah . 2100min in nekje 90 km gorskega kolesarjenja z (po garminu 305) 4960nmv.
Sedaj pa proti domu. To je vedno lažje. Po nekaj spustih in prečkanjih pašnikov se prične spust dolg nekaj kilometrov po gozdni cesti, z naklonom, ki ne zahteva zaviranja razen na ovinkih, čisti užitek. Po makadamu je letelo od 40 do tja 50km/h.Občudujem Ivana, ki se drži leve špure, celo okoli ovinkov. Resda je nad njim breg, pod desnim pa dolina, vendar po gozdni cesti lahko tudi kaj pripelje in ob tej hitrosti…
Pod Košenjakom počitek, nato pa horuk na vrh. Po dveh letih sem zopet tu. Nazadnje v snegu, sedaj v vročini. Dogovoriva se, da se spustiva na planinski dom pod Košenjakom. Prvi gre Ivan. Kanali so strmi, polni kamenja skal in vej. Vendar napredujeva. Nato se Snežnemu spipa in popusti zavore ter kmalu izgine za ovinki. Novo kolo z zavorami na diske ga je navdušilo in dal si je duška. Sam se spuščam previdneje, zavedam se utrujenosti in napaka na takem terenu ima lahko grde posledice. Pridem na kočo pod Košenjakom, Ivana nikjer. V svoji dirki je pozabil zaviti iz kanala proti koči, ustavil se je šele nižje doli na križišču. Po telefonskem razgovoru se odloči vrniti se. Odlična obara nama doda moči še za zadnji spust v Dravograd.
Ob sladoledu se spogledujeva z nasprotnim Pohorskim hribom, katerega sva oddelala s kolesi lani. Premalo želje je ostalo, da bi se ga lotila kar danes, v nadaljevanju.
Takle trening, ki je kombinacija peš in kolo, je dober predvsem zato, ker me ne izmuči kljub velikim razdaljam, da ne bi mogel normalno nadaljevati treningov, v naslednjih dneh. Če se tako dolgega izziva lotim peš, je iztrošenost dosti večja in regeneracija daljša.
Snežni hvala za povabilo in odlično družbo, ter za tvoje poglede na letošnji Balaton, na zdravljenje določenih težav, in vrsto izkušenj, ki jih imaš in si jih delil na tej poti z menoj.
#228637
Pri tej vodi ki tece cez travnato ruso...kaj podobnega se da videti na visokih planotah Sar Planine...se sprasujem samo kako bogata je ta voda?Pri nas smo vajeni da je cista in neoporecna voda, ce tece iz skal. Neka teorija pravi, da voda mora privreti iz prsti, da da svojo zivljensko vrednost. No tudi ce je to woodoo pa je vsekakor smiselna spekulacija da je ta voda veliko koristnejsa za crevesno mikrofloro kot trda voda iz skalnih potokov. Namrec tok vode direktno po travnati rusi...Hmmm...

Bo treba redno delati ture v to smer za crevesno mikrofloro.
#228653
Še da pokomentiram Leonovo omembo sladoleda. Leon je fin in kulturen možak in ni detajliral tisti cenen in čuden sladoled iz diskonta pri danasnji znanosti sladoleda. Pa še cena ni bila prevec diskontna :). Sladoled ( oz zavoj petih kornetov ) je namreč bil iz jajčnih beljakov ( stepen sneg ) in zavit v navadno folijo. Začuda so korneti bili kar ok. Ampak ta nemlečni sladoled je dal idejo za domač sladoled z dodatki sadja.
Recimo za tiste, ki ne presnavljajo laktoze ideja mar ne !?

In evo danes sem malo iz dolgčasa malo iz radovednosti vendarle spravil skupaj neko čudno pa vendar dokaj okusno kombinacijo:

- stepen sneg iz štirih jajčnih beljakov
- nekaj sezamovega mleka - obdelal sem ga s kavnim mlinčkom in paličnim mesalnikom
in z eno noč namočenim sezamom ter precejanim skozi košček plenice.
- dodal pa pa se zmlete dateljne za sladilo....

Mocno zivilo pa vendar prijetno hladno.
OB serviranju kot sladica, bi predhodno kosilo lahko bilo močna predjed. So pa ideje kakšnega drugega mleka namesto sezamovega. Nekaj lažjega kot je recimo mleko iz lešnikov ali mandeljnov ( oboje zahteva malo več namakanja in blanširanje v primeru mandeljnov - cianovodikova kislina ). Sicer pa zelo okusno po cca. 20 do 30 minutah
v zmrzovalniku.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA