- 04 Feb 2012, 21:41
#271658
Redni sobotni start na tržnico pasjim prijateljem. Brrr polarno mrzlo jutro.
Na tržnici je začuda zunaj vztrajalo nekaj branjevk in branjevcev. Strank pa bolj malo.
Sam sem bil dogovorjen z eksluzivnim dobaviteljem buč kateremu sem zgleda tudi eksluziven potrošnik. Opozoril me je, da je to žal ena zadnjih iz kleti. Tako, da bo treba "prešaltati" na kakšen drug vir. Natovorila sva iz njegove tehtnice cca. 6 kg veliko sivo bučo in še eden paket jajc v nahrbtnik.
Hladno kot je bilo mi je kuža izrazil zvestobo in sva tekla bolj kot ne zaradi premagovanja mraza. Prejšne dni sem se na kolesu na poti v službo važil brez kape in rokavic- Tako sem se dokaj turistično lotil tega izleta. Misleč, itak bo to tek v eno in drugo smer do Studenškega gozda. Na poti domov sva pri Studenški brvi zavila v Studenški gozd. V gozdu je proti britju hladnega vetra ob Dravi protestiral rahel občutek topline in zavetrja med drevesi.
Ta občutek je opogumil, da sva v Limbušu pri pokopališču namesto na levo proti Mariboru prečkala cesto in po travniku mimo igrišča navkreber na greben, ki ločuje Limbuš od Limbuške grabe. Tukaj je začel sneg. Spusti po vinogradih v Limbuško grabo. Tukaj odlil liter vode za kužka v posodo. Doma sem jo nalil vročo v steklenico. Sedaj je bila še primerno hladna.
Nato prečkanje ceste pri Vnukecu in naprej
pri vinotoču navkreber skozi gozd. Pri Marinu zavila proti Pečkam.
Korak je bil mehak zato sva nadaljevala še na Glažuto in Areh. Iz Areha se spustila proti Framu in zavijala na levo v smeri Pohorskega dvora oz. Fakultete za kmetijstvo. Od tukaj v Razvanje in preko Betnavskega gozda domov.
Roke, brez kape, ušesa kot da jih nisem imel ...pravi turist.
No ni nek podvig v primerjavi z vami starimi znanci in borci. Ampak glede, da je že cca. 1 leto od
prešaltanja na manj zahteven šport, je bil sploh uspeh, da je buča prišla do doma. Sedaj je eden njen kos recikliran v kislo župo. Pa bom cel teden jedel bučno župo
.
Prijetno druženje in tekaške avanture vsem tekačem in ultrašem.
Na tržnici je začuda zunaj vztrajalo nekaj branjevk in branjevcev. Strank pa bolj malo.
Sam sem bil dogovorjen z eksluzivnim dobaviteljem buč kateremu sem zgleda tudi eksluziven potrošnik. Opozoril me je, da je to žal ena zadnjih iz kleti. Tako, da bo treba "prešaltati" na kakšen drug vir. Natovorila sva iz njegove tehtnice cca. 6 kg veliko sivo bučo in še eden paket jajc v nahrbtnik.
Hladno kot je bilo mi je kuža izrazil zvestobo in sva tekla bolj kot ne zaradi premagovanja mraza. Prejšne dni sem se na kolesu na poti v službo važil brez kape in rokavic- Tako sem se dokaj turistično lotil tega izleta. Misleč, itak bo to tek v eno in drugo smer do Studenškega gozda. Na poti domov sva pri Studenški brvi zavila v Studenški gozd. V gozdu je proti britju hladnega vetra ob Dravi protestiral rahel občutek topline in zavetrja med drevesi.
Ta občutek je opogumil, da sva v Limbušu pri pokopališču namesto na levo proti Mariboru prečkala cesto in po travniku mimo igrišča navkreber na greben, ki ločuje Limbuš od Limbuške grabe. Tukaj je začel sneg. Spusti po vinogradih v Limbuško grabo. Tukaj odlil liter vode za kužka v posodo. Doma sem jo nalil vročo v steklenico. Sedaj je bila še primerno hladna.
Nato prečkanje ceste pri Vnukecu in naprej
pri vinotoču navkreber skozi gozd. Pri Marinu zavila proti Pečkam.Korak je bil mehak zato sva nadaljevala še na Glažuto in Areh. Iz Areha se spustila proti Framu in zavijala na levo v smeri Pohorskega dvora oz. Fakultete za kmetijstvo. Od tukaj v Razvanje in preko Betnavskega gozda domov.
Roke, brez kape, ušesa kot da jih nisem imel ...pravi turist.
No ni nek podvig v primerjavi z vami starimi znanci in borci. Ampak glede, da je že cca. 1 leto od
prešaltanja na manj zahteven šport, je bil sploh uspeh, da je buča prišla do doma. Sedaj je eden njen kos recikliran v kislo župo. Pa bom cel teden jedel bučno župo
.Prijetno druženje in tekaške avanture vsem tekačem in ultrašem.
