prostor za dogovore in pogovore TFjevcev s totega konca
 Maryet
#339548
Končno mi je uspelo! :) Poročilo Gabrnik - Großglockner

V četrtek, 25.06.2015, sva se s Srečkom s tekaškim korakom odpravila od doma, namenjena proti najvišjemu vrhu Avstrije – Großglockner-ju.

Srečko je že ves mesec načrtoval pot, pregledoval zemljevide in traso, ki bi bila najbolj primerna. Do vznožja je traso razdelil na 4 etape in sicer po cca. 85km (približno dva maratona) na dan, peti dan do zadnje koče pod vrhom, šesti dan naskok na vrh ter vračanje v dolino.

Na prvi etapi sta naju iz Gabrnika do Ptuja spremljala sovaščana Darjan in Miran ter Rene na kolesu. Jutro je bilo hladno in megleno, na Ptuju pa se je že prikazal sonček. Počakali smo na Tomaža in Damjana, ki sta imela pet minutno zamudo in skupaj naredili nekaj fotk. Darjan in Miran sta se vrnila proti domu, Tomaž in Damjan pa sta naju spremljala do Dupleka, kjer ju je na bencinski črpalki čakal prevoz za nazaj. V Dupleku sta se nam pridružila Zdravko in Matjaž s spremstvom Anke, ki nas je pridno suportirala vse do Ruš. Tudi Zvone se nam je pridružil od Maribora proti Rušam in prispeval k hidraciji. Rene pa je pridno vozil na kolesu najine nahrbtnike. V Rušah sva naredila daljši premor. Zdravko je rekel, da ima dovolj saj je bil za vikend na tekmi GM4O, v soboto pa ga čaka še osemurni tek na Ptuju. Matjaž bi še sicer nadaljeval, vendar je bil odvisen od prevoza za nazaj. Ponudil se je, da nama lahko katerikoli naslednji dan priskoči na pomoč, če bova slučajno kaj potrebovala. Tudi Rene se je v Rušah obrnil nazaj proti domu saj sva sklepala, da bo to zanj prenaporno. Vzela sva vsak svoj nahrbtnik z najnujnejšim in se odpravila dalje. Bilo je že kar precej vroče. Po poti sva si kupovala hrano in pijačo. Kilometri so minevali, nekje po dvajseti uri sva prispela do gostišča Lipa v Muti. Odločala sva se ali bi nadaljevala do Dravograda saj časa je bilo še dovolj, vendar nisva bila sigurna, če bova v poznih urah našla kje kakšno prenočišče. Začelo pa je tudi rahlo deževati, zato je odločitev padla za Muto. Privoščila sva si še malo vitamina B :drink , nato pa je sledilo tuširanje, pranje perila in spanje. Na malem levem prstu se mi je že naredil žulj, prav tako sem imela čuden občutek na blazinici pod palcem.

Zjutraj sva se okrog šeste ure odpravila dalje. V Dravogradu sva si v trgovini Tuš priskrbela zajtrk, nato pa nadaljevala proti mejnemu prehodu Vič. V Lavamünd-u so naju malo »nahecali«, ko so naju usmerili preko Drave na kolesarsko stezo, ki je bila kar precej daljša in hribovita, kot če bi šla normalno po cesti. Poleg tega pa še ni bilo nikjer nobene trgovine, naletela sva le na eno gostilno, kjer sva si privoščila liter mineralne vode (nekaj za tam, ostalo za zraven). V eni majhni vasici je bil viseči most za pešce in kolesarje in ob železniškem mostu kolesarska steza nazaj čez Dravo, kjer sva nekaj časa hodila nekje po gozdu, nato pa ponovno prišla na prejšnjo cesto. V Völkermarkt-u sva se okrepčala, nato pa nadaljevala proti Klagenfurt-u. Ta dan je bil zelo vroč. V Klagenfurtu so nama v enem od kafičev sredi mesta posredovali naslov in telefonsko številko od Youth Hostela, da sva lahko preverila, če imajo prosto in naju napovedala. K sreči je bil ta hostel ravno na najini poti - v eni od ulic, ki je vodila ven iz mesta nad Vrbskim jezerom proti Veldnu.

Tretjo etapo sva pričela že pred peto uro. Po poti mimo Vrbskega jezera sva srečevala veliko tekačev in kolesarjev, v jezeru je bilo že kar nekaj plavalcev. Verjetno so nekateri imeli trening saj je bil naslednji dan v Klagenfurtu Ironman. K sreči je bil dopoldan bolj ali manj oblačen, popoldan pa se je spet vrnilo sonce. Žulja, ki sem ju imela na prstih in blazinici sta se čez dan ogrela na delovno temperaturo, tu in tam ju je bilo potrebno ponovno predirati. V Veldnu se je Vrbsko jezero končalo, sledil je Villach in okrog dvajsete ure sva prispela v Spittal an der Drau. Priskrbela sva si hrano in poiskala prenočišče.

Naslednje jutro sva ponovno začela okrog petih, da bi čim več poti premagala pred vročino. Nekaj kilometrov iz Spittala sva naletela na vasico z zanimivim imenom – St. Peter in Holz (Sveti Petar u šumi). Ker je bila nedelja, so bile ta dan vse trgovine zaprte, tako sva se morala s pijačo in jedačo oskrbovati po gostiščih. V Winklernu sva si privoščila obilno pojedino, nato pa naju je čakal le še zadnji del poti proti Heiligenblutu. Pot se ves čas dviguje saj prispeš na višino 1288m. Malo po dvaindvajseti uri sva prispela na cilj. Ker je bil na ta dan cerkveni praznik je bilo veliko ljudi. Mislim, da so imeli romanje, bil pa je tudi nekakšen koncert s »plehmuziko«. Hostel je bil zaseden, prav tako hotel, na katerega sva najprej naletela. Potem sva našla sobo oziroma apartma, ki je bil na srečo še prost. Bila sva potrebna vitamina B :drink , zato sva se na hitro stuširala, preoblekla, oprala perilo in šla ven. Od zadovoljstva sva še zaplesala saj se nama je ta prvi del (po asfaltu) iztekel približno po planu.

Naslednje jutro smo bili zmenjeni z Robijem, Brankom, Jankom in Primožem, da se ob 10:00 dobimo v centru Heiligenbluta. To je bilo super! Končno nama ni bilo potrebno zgodaj vstati in mirno sva lahko zajtrkovala. Robi in Branko sta bila točna kot švicarska ura. Janko in Primož pa sta se nekje na poti izgubila. Tako smo se zmenili, da ju ne čakamo in se dobimo na koči Glocknerhaus, kjer je izhodišče za pot na Großglockner. Branko in Robi sta se z avtom odpeljala do Kaiser-Franz-Josefs-Höhe (razgledna točka na nadmorski višini 2369m), ki ponuja ogled največjega ledenika avstrijskih Alp -Pasterze (pastirica) in pogled proti vrhu Großglocknerja. Midva sva krenila po planinski poti po kateri poteka tudi Großglockner Berglauf in po dveh urah prišla na dogovorjeno mesto – Glocknerhaus. Ko sta prispela Janko in Primož smo si spakirali nahrbtnike, preoblekli in vsi skupaj krenili proti prvi koči Salmshütte, ki je na višini 2644m. Janko, Primož in Branko so sklenili, da vzpon tam zaključijo. Midva s Srečkom in Robi pa smo se odpravili proti zadnji koči pod vrhom – Erzherzog-Johann-Hütte (3454m), kamor smo prispeli tik pred temo. Okrepčali smo se in se odpravili spat saj naslednje jutro je bilo potrebno spet zgodaj vstati.

Okrog sedme ure zjutraj smo se vsi trije v navezi začeli vzpenjati proti vrhu. Na nekaterih predelih je bilo zelo ozko, zato je bilo pri srečevanju nevarno, potrebno je bilo stoodstotno varovanje. Imeli pa smo zelo lepo vreme. Razgled je segal daleč naokrog. Na vrhu smo se poslikali, nato pa začeli spuščati nazaj. Sestop je bil še težji, potrebna je bila še večja pazljivost saj je zaradi sonca sneg postajal vse mehkejši in spolzek. Na koči smo slekli vrhnja oblačila saj je postajalo vedno bolj toplo. Vzeli smo nahrbtnike in se odpravili proti dolini. Sneg je bil na določenih predelih tako kopen, da se nam je vdiralo skoraj do riti. Na Salmshütte smo popili pivo, nato pa nadaljevali pot saj so nas na koči Glocknerhaus čakali ostali člani ekipe.

Tako se je zaključila najina šestdnevna avantura, ki nama bo ostala večno v spominu. Ni bilo samo luštno, kot je razbrati iz tega poročila, ampak je bilo na trenutke zelo naporno, mučno, ko sem se spraševala – »Kaj je meni tega treba?« K temu je prispevala predvsem vročina, ko si cel dan na asfaltu in pa moji žulji, ki pa jih po vzponu na Großglockner skoraj nisem več čutila.

Še nekaj fotografij:
https://picasaweb.google.com/1021587199 ... directlink
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#339605
Maryet hvala za odlično poročilce in porihtaj žuljčke, da lahko spet kero skupaj vrežemo. Mislim še pred Jahorino :-)
Srečko si je tudi zgleda lepo zlizal rane :-) oziroma koleno

Še enkrat :clap: :clap:
:cast: :cast:
:toast: :Fslo :Fslo
Uporabniški avatar
 zvone
#339628
Izjemno!
Čestitke in kapo dol!
Moj veliki poklon!
:cast1: :cast1:

Še naprej tako uspešno in srečno!

lp. zvone!

P.S. Ne bi me presenetilo, če bosta kdaj v naslednjih letih "pičila (peš)" iz Gabernika na
Mt. Blanc!
 ursad
#339638
Marjeta in Srečko, način, kako sta izvedla tek od doma do Grossglocknerja, je res navdihujoč... :laola
Uspešno regeneracijo in še veliko takih zgodb...,
Urša

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA