Tekaški forum

OdgovorObjavljeno:**12 Jun 2010, 13:44**

Jezes Marija, 5 ur?! Kapo dol!

Koliko kilokaloričn pa bi naj bil ta tek čez Pohorje ? A si je kdo kdaj meril ?

OdgovorObjavljeno:**26 Jan 2013, 18:49**

Včeraj sva z Markom opravila zimsko prečenje Pohorja od Maribora do Vuzenice. Pričela sva nekaj minut čez osmo zvečer pri spodnji postaji vzpenjače, se po Čopki vzpela do Trikotne jase ter od tam mimo veleslalomskega starta in Lukeja (ne vem, če še tako reče :oops:

) do Belvija.
Od tu naprej pa se je začelo zares :evil:

. Proti razgledniku, po panoramski (tekaški) poti do Areha sva dojela, da bo stvar veliko težja, kot sva pričakovala. Novo zapadli sneg je namreč zelo suh in nepredelan, zato je bil vsak korak negotov in ob zelo mrzli noči je zahteval še dodatno energijo :roll:

.
Na Arehu sva krenila proti Cojzarici in Šumiku, hvala bogu, da so nama delo olajšale sledi motornih sank. A kljub temu ni bilo lahko, kajti suh in mokast sneg ni nudil nobene opore. Na Smolniku sva nameravala proti Klopnemu vrhu po desni varianti (cesti) okrog Tomaževega in Tolstega vrha, a je bila cesta tako deviško nedotaknjena, da sva se odločila za varianto po levi strani čez Sekretarjev vrh. Itak da sva gazila na polno :shock:

!
Od Klopnega vrha do Peska je bila cesta toliko splužena, da sva uspela celo nekaj malega teči. Koča na Pesku je bila seveda zaprta, midva ogreta, nizka temperatura zraka z vetrom pa je poskrbela, da sva se na hitro oskrbela kar v kozji staji :twisted:

. Koz seveda ni bilo, dva osla pač :lol:

!
Vsa zakrknjena sva nadaljevala proti Mašinžagi proti Lovrenškim jezerom. Tam, kjer se pot združi s potjo z Rogle, sva naletela na sled motornih sani, kateri sva bolj ali manj sledila vse do Ribniške koče. Od tu naprej je bila pot steptana in trda, za kar je poskrbel predvsem severni veter

.
Na Črnem vrhu opraviva samo slikco in nadaljujeva v rahlem teku do Pungarta. Odločiva se za kratek postanek, čaj je zelo prijal

, težko je bilo ponovno na mraz. Na vzponu proti Veliki Kopi dočakava jutranjo zarjo in kmalu tudi sončni vzhod. Kljub mrazu in vetru je narava tako veličastna, da snamem rokavice in slikam. Vredno se je bilo truditi do sem

!
Odločiva se, da se preko Male Kope preko Kaštivnika spustiva v Vuzenico. Po 13. urah in 5. minutah sva doma, kjer naju Janja pričaka s čajem in zajtrkom :heart