Tekaški forum

Ja Èazma je mimo. No malo nestrpen da se pridružim Celjanom na Èeško pa vseeno ne bi pozabil osebnih vidikov.
Tek je sredstvo ne cilj , mar ne?
Zato bo nabrana energija iz Èazme še kako koristila v soboto.
Èe se kdo želi pridružiti.
V soboto bi ob pol petih zjutraj staratal iz Poljèan in z gorskim kolesom raziskal teren po markacijah v mseri Konjiške gore in potem spust v smeri Zreè in vzpon na Pohorje. V najbolj pesimistièni varianti ( sneg se še topi od zadnje fronte, upam da bo vreme naklonjeno ) bom zadovoljen èe dosežem Konjice preko Stolpnika ( raèunam da bom malo tudi stuporamo nosnje kolesa na 1018m visok Stolpnik ). V njabolj optimistiuèni varianti pa bi na Kozjaku dosegel avstrijsko mejo na Sv. Duhu potem pa v MAribor-
Zadeva ima striktno izvidniški cilj za morebitno kasnejšo tekaško ponovitev.

Skratka Bog daj da se poklopi in da bo masa v glavi dovolj vztrajna heheh

Ja tako bi jaz orisal to zgodbo ...Bog daj zdravja in modrosti!

Torej ce bo dez potem pesadijskim tekaskim stilom z rahlim nahrbtnikom start iz Poljcan do planinskega doma potem pa v smeri Žiè in Konjiške gore .

Èe bo zadeva zrela se konèa v Konjicah sicer pa na Rogli ali Pesku ...kaj bo paè podarjeno ta dan...
Èe bo pa ugodno vreme in sneg kolko tolko preè potem pa kolo in merjenje kilometrov...zjutraj na železniški postaji Poljèane ob 4.20 in zopet do planinskega doma in potem v smeri Žiè in izvidnica za tekaško-pešadinsko varianto po maratonu Mnysek-CZ ...dokler bo šlo...gore dole da se ne preèka Štajersko-Koroška meja. Striktno ostajam na Štajerskem hehehehe.
Dan je dolg, baterije so ( èelne na glavi , na kolesu ).

Vremenska napoved diši po dežju in sneg nad 800m!?

A bo treba za prviè poskusiti kot lahka pešadija?

Danes grem pogledati za ene dobre nepremoèljive hlaèe in jakno?
S temi cenenimi pelerinami ( so sicer dobre za veter in gros varovanje nahrbtnika pred mokroto ) ampak za notranje dele telesa pa nikakor ne ...èe se greš dihalih materialov ( kjer je rukzak prihranjen rezervnih majic ).

No te pa da bo za gorsko kolo vreme naklonjeno na velikonoèno soboto.

Hmmm sam tisti asfalt nad avtocestnimi tuneli do Konjiške gore mi ne diši
( sem sem ga najedel v Èazmi ) ampak morda bo zaradi dežja tek ali marš prijetnejši.

A ve kdo kako bi se dalo iz Stolpnika spustiti v Zreèe da je èim manj asfalta ( possibly zero ). Planinci in karte kažejo samo spust ali v Konjice ali Stranice?

Kakorkoli, èe si kdo drzne v soboto se pridružiti naj se oglasi na mojga mobilca v petek zveèer ali na ZS?

tek_v_snegu napisal/-a:Danes grem pogledati za ene dobre nepremočljive hlače in jakno?

Toplo ti priporočam tele hlače; Berghaus - Paclite Pants
http://www.iglusport.si/iglusport/katal ... hlace.html

Hvala Športnik,

Grem popoldan pogledati v IGLU to zadevo.

Hojla,

Zadevo sem koncal ze v Zrecah in se Pohorja nisem lotil.
Nisem imel gamaš s seboj.
Sem se nagazil po mokrem in tezkem snegu in prisel doma plutajuèi v svoji obutvi. Pokrajina je sicer izredno lepa za pretect ( Od doma pod Boèem, po safaltu èez tunele in potem mimo Žièke kartuzije ) ampak v zadnjem delue sem gazil po snegu.

Tako da povohal sem...puzzle-i se pocasi sestavljajo v celotni dolzini.

Zgoraj nad tuneli kjer je vremenska locnica - za tiste ki smo to zacutili v prejsnih letih pšri voznji z avotmo skoti tunele pri snezenjih in vetrovih ....ocitno je res tako...ker na vrhu Boèa ( tudi sneg ) ni deževalo, na Konjiški gori pa sem ze imel malo dezja.

Tako da upam do naslednjega weekenda upam na kopnino da dodam se Pohorski del in zmerim kilometre in visinsko s kolesom.

Tek_v_snegu, ti me kar lepo dražiš s tvojim raziskovanjem Pohorja in okolice... Ni vrag, da se pa morda kdaj ne bi celo pridružil pri tvojih pustolovskih avanturah, se pa bojim, da bolj kot ne pritiskaš na plin celotno pot!? Kar pa meni ne odgovarja...

športnik napisal/-a:Tek_v_snegu, ti me kar lepo dražiš s tvojim raziskovanjem Pohorja in okolice... Ni vrag, da se pa morda kdaj ne bi celo pridružil pri tvojih pustolovskih avanturah, se pa bojim, da bolj kot ne pritiskaš na plin celotno pot!? Kar pa meni ne odgovarja...

Ves kaj?

Ker si ze planinske krvi ( potem bova ze nasla skupne korenine ).

Ti predlagam da se mi pridruzis ko bo kopno brez snega.

Vdariva turo od Dravograda preko Košenjaka pa pri Sv. URbanu v Avstrijo in potem na KorAlpe ( Golica ) in nazaj.

Tisto kar si bral oz. ti tudi spremljal.

Sem uspel stopiti v stik s tistim planincem in mi je krasno opisal pot.
Sedaj vem kje se pri Sv. Urbanu zavije proti Golici.

Samo sneg mora skopnet na Golici.
V 8urah tako kot racunam bi se dalo priti tja in nazaj do doma pod Košenjakom.


To pa ti da misliti za naslednjo dogoodivscino.
Na drugi strani Golice je namrec Volfsberg ( mislim da bo tam v aprilu pol maraton ).

Ampak naj se najprej stopi sneg na Golici.

Kar se tice mojih pedal pa je tako?
Niti ne..ampak rad pa zbiram take poti kjer je potrebno dati kolo na rame ...kjer je kaj videti pofotkati pa morda kolo kje pustiti in iti pes do vrha.
Pri spustih pa sem bolj previden ne vem ali zato ker imam veliko denarja za zavorne krtacke ali ker me je strah ali pa ker imam osebni problem ko debatiram kot bivsi planinec in z naravovarstveniki na Pohorju pa proti lovcem da obstajamo tudi mirni kolesarji ki povzrocamo manj stresa kot vecina planincev.

To je u bistvo celotno grebensko prečenje, sem si že malo ogledoval za peš pred leti, a kaj ko me vedno premamijo višji cilji..

Koliko km bi to približno naneslo?

tek_v_snegu napisal/-a:kjer je kaj videti pofotkati..

To pa obvezno, brez tega ne gre (več)!

tek_v_snegu napisal/-a: da obstajamo tudi mirni kolesarji ki povzrocamo manj stresa kot vecina planincev.

Tako je, in marsikomu tole ne moreš dopovedat, da nismo kolesarji samo divjaki!

tek_v_snegu napisal/-a:Vdariva turo od Dravograda preko Košenjaka...

Imaš potem vse razčiščeno kar se posameznih odsekov tiče, če ne povej, morda lahko pomagam... Ampak povej kaj te zanima!

športnik napisal/-a:

tek_v_snegu napisal/-a:Vdariva turo od Dravograda preko Košenjaka...

Imaš potem vse razèišèeno kar se posameznih odsekov tièe, èe ne povej, morda lahko pomagam... Ampak povej kaj te zanima!

Hojla,

Športnik seveda lahko pomagas, ampak dovoli se nekaj prej:

1. jutri torej poskusim se enkrat tokrat s kolesom razdeviciti traso
od Boèa pa na Pohorju , vse kar bo veè od tega pa je darilo.
Imam izkusnje s tem delom povezati se dlje ampak
saj ves kako je pri kolesu...ni za izzivati - zracnica ...zato
bom skromen pa jutri videl kako bo.

2. Kar pa se tice Golice

Full bi prisla prav ena karta tega podrocja in sicer podrocje:
Golica - Labotska dolina pa v smeri Pece...

IDeja je povezati 3 Koroske obmejne ali blizumejne dvatisocake: Golica-Peca-Obir. Najprej varianta kolo+pes na vrh...

Kar se tice Pece in Obirja mi je zadeva jasna in ze tudi sprobana.
Muci pa me povezava od Golice do Pece in kje zaceti tako da se pot smiselno zaokrozi.

3. Kar pa se tice same Golice in povezave Kozjaka
( Mimogrede bral sem da Košenjak ki je najzahodnejši in najvišji del našega Kozjaka geološko sploh ni del ostalega Kozjaka ampak del
KorAlp ...prelomnica naj bi bila ravno v tistih skalah na poti od vrha proti Sv. Urbanu. Malo dlje pa je se itak Bistriski jarek ki razbije Kozjak dejansko na dva popolnoma ralzicna dela. Ce teces po teh terenih se tudi ocitno pozna po zvrsti gozda in skalovju ki pogleda tu pa tam ven. ).

Ja torej za Golicom imam dve ideji tur dobro vsekakor se zadeva konca z neko in-one-breath turo od avstrijskega volfsberga pa do MAribora
( Golica+Kozjak ) zdaj pesadija ali kolo...o tom potom.

Ampak sem razmisljal kako se tega lotiti pa da trening ture ne pokurijo prevec casa in da je logistika kolk tolk ugodna.

Razmisljal sem o dveh variantah za pripravo taksne dogodivscine:

1. Najprej da se spozna svet med Kosenjakom in Golico
samo tek ali hiter pohod: Dravograd - Kosenjak-Soboth- Brandl-vrh Golice-Kosenjak-Dravograd Sodec po informacijah planincev bi se to dalo izvesti tudi v umirjenejsem tempu zmernega teka in marša v cca. 6-9 ur
( odvisno od teze nahrbtnika ter od stila gibanja-tek, mars ).

2. V drugem koraku bi pa poskusil dvo-dnevno turo
( ali mesano: pesadija+lahka konjenica ali pa cista pesadija ).
Torej v petek zjutraj se naskoci iz Dravograda , Košenjak potem preko Košenjaka na Golico in nazaj do doma pod Košenjakom ali pa do Sv. Jerneja ( namrec casa bo se dovolj da se pride do Sv. JErneja do teme )
pa potem zjutraj kar dalje po mejnem grebenu do Maribora ali do Mure
( tako je precena celotna AUT zacrtana pot Drau-Muhr - v tem primeru bi sel prakticno vse po AUT strani ).

3. V zadnjem poskusu pa varianta 1 ampak v in-one-breath stilu.
Kaj to pomeni ? V cetrtek zvecer se pride v Dravograd se prespi v Dravogradu ali Volfsberg ali na pod Kosenjakom in potem se pred zoro ..
kreniti.


TOrej o tom potom ( naj še narava poèije pod snegom na Golici ).

Jutri zjutraj pa skoda da tega nisem bral prej...ce se ni prepozno...blizu tvojega rojstnega kraja ( Poljèane ) èe ti je da krenes z menoj na peš Boè potem pa s kolesom proti Konjiški gori in Zreèam pa od tam na Roglo in Pesek. Od tukaj pa vraèanje proti Mariboru - ali èez Pohorje
( ne vem kaksne so razmere na Klopnem vrhu - koder gre kolesarska varianta ali preko Lovrenca ali ???? moje skrite zelje... )...
Skratka poslji ZS ce te zanima jaz bom na odgovor poslal mojega mobilca za online connection....

Sicer pa prijetne praznike in da velikonoèna jajca naj se presnovijo v energijo in moè za hribe ki bo dala novo moè za dolinske neumnosti heheh...

Ja pa sem spet eden korak blizje izzivu Štajerske...

Torej tako je šlo.

1. Zjutraj ob 3.50 èlovek lepo stopi na vlak , karte za dodatno kolo,
prijazni železnièarji, na poti do tja po MB oz. po mestu zadnji opotekajoèi
iz raznih noènih popivanj. Od doma koderm štartal nekaj tistih, ki samo
ponoèi zmorejo iskati kakšne koristne ostanke po blokovskih
smetnjakih.

PRed tem nisem sicer niè spal ampak se mi je poklopilo da sem dve nièi
pred tem imel mirne dneve za urejeno spanje ponoèi. In to zelo
zdrav in trden spanec. Pa saj se ve staro pravilo.
Ne odloèa za fizièno moè in èilost za hribe in planinstvo ali kakšen
tekšaki-trekking zadnja noè pred dogodkom ampak predzadnja in tista
pred predzadnjo.
Pa izgleda še nisem osvojil te tehnike heheh.
dogodek pa
2. Ko se poèiš na vlak nastaviš budilko na mobilcu na deset minut pred
previdenim prihodom vlaka v Poljèane. Budilka te lepo zbudi ampak
vidiš da ni panike in se mirno pripraviš vse še kolo greš pogledati, èe
je v pravi poziciji da ga èimprej vzameš dol iz vagona. In v takšnem
stanju se sprošèen poèiš na sedeže z nahrbtnikom in vsem v
"stanje PRIPRAVLJENI".

3. Ampak se zgodi se koraj nemogoèe. Dobro veš postane tako kot
se vlak ustavlja ( bil je regionalni ): PRagersko pa Slov. Bistrica pa
Poljèane. Torej vlak se ustavi hooopp si v stavu mirno in že hitiš in
gledaš kje si...Ja pa porkaduncl to pa ni podobno Bisrici in dokler
skapiraš kako je situacija se že vlak maje poèasi dalje.
Na psotaji Poljèane tako izstopi samo nekaj noènih delavcev, ki so
se po šihtu vrnili domov.

S prijaznim sprevodnikom ki te preseneèen najde še v kupeju se
zmeniš da boš izstopil v Šentjurju. Potem pa bomo videli kako.

4. Iszstop v ŠEntjurju. Šef postaje ki je ob tej uri tudi blagajnik
( MB pb tej uri nima blagajne ) blagajne, ki ima okence kar v èakalnici.
V èakalnici eden bradati klošar s sezutimi supergami, ki je varno na
toplem užival obrok pleskavice v nekvšenem kruhu oèitno iz bližnje
FAST FOOD noène restavracije, ki je kje v Šentjurju èakala na tavajoèe
iz razni noènih veselic in èag. Eureka ,...tura bo vseeno rešena ob
4.40 ugotovim na dnevnem redu da lahko ujamem vlak proti MAriboru
ki bo prišel v Poljèane ( torej rikverc ) ob 6h. Tako bo iz ture nekaj
vendarle nastalo. Vse je namreè zgledalo že dokaj brezupno .
Med èakanjem na vlak ( cca. 30 minut uff spanje ) si ogledam postajo
in moja pozornost se usmeri na lokal na katerem je pisalo
POSLOVNA DEJAVNOST s.p. .Hmm si reèem kakšen notar ali
izterjevalec si je pisrano umislil kar v okviru postajne infrastrukture.
Železnica mora nekako nekje zaèeti svoj novi vzpon in blišè
nekdanje tradicije Južne železnice pa
paè daje v najem prostore po ugodnih cenah.

5. Nekak v èakalnici na toplem ni šlo da bi podremal še tiste 30 minut
ne zaradi zoknov bradatega možalakarja ampak tista pleskavica
bi lahko imela kakšen užitnejši vonj.

KAr zunaj na klopi se vležem, kolo zraven in mene pod glavo nahrbtnik
zgoraj se kar na toplem za noge pa nisem vzel dovolj toplega ateriala.

Tako sem se zbudil iz dremanja hladen in trd in se raztekel po peronih.
Tisti lokal poslovne dejavnosti je oživel.
Ugotovim da v bistvu gre za kafiè in ob petih že vrtijo Juke Box
prvi jutranji prišleki. Dve mladi simpatièni dekleti v družbi treh
mišiènjakov, ki so zunaj imeli postavljene slovenski statusni simbol:
avto mislim da so bili AUDI-ji.

6. Evo mene na vlaku in kolo nekak umestim v tisteg Siemensa.
Prijazna sprevodnica potem ko sem zapsan in v zmedi ji
dal celo gmoto kart ( tiste oz MB-Poljèane ) pa ŠPentjur - Poljèane od
mene ni zahtevala dodatne karte za kolo. Kar se mi je zdelo
naravnost prijazno v tisti moji osebni gužvi - ker vlakovne gužve ni
bilo....

7. In tako blabla do Poljèan.
PRazne ulice, luèke v okolici in kolesarjenje po mestecu proti
Zg. Poljèanam in do izzhodišèa za Boè.
"Oružje o desno rame"...torej namestim kolo na rame in
po markaciji Èez Babo proti Boèu. Kdo se bo vozil po asfaltu to ni
za iskre MOuntain Bikerje kaj šele za gorske maratonce.

8. Ko sem pod BOèem na povratku uberem pot proti travniku, kjer
naj bi bila velikonoènica ( nisem šel gledati èe cveti ).
AMpak kar po markaciji za Peèico.
Lepa ozka pot nad strmino ( spominja me na Olševo ko greš
proti vrhu le veliko veè dreves in gozda ) in spodaj miren
zaselek, ki je zašèiten ( ali uklešèen ) v kotlino.

9. Nato mimo kmetije in obraèanje dokler ne prideš na
cesto Šmarje pri Jelha - Bistrica in sicer pri kraju Lovnik.

10. PReèkanje ceste in potem niz vzponov in spustov po tim
L.Z. markaciji ( kakroli že to pomeni ) pod Ljubièno goro in nato
spust in pod železniškim podhodom ( ki je samo za
živali in planince zgleda ker gre tam spodaj komaj uhojena pot-to
reèem z veseljem in sprejemanjem ).
In nato dalje pot ki je samo eden niz spust-vzpon kratki in zato
zanimivi. Konèno se pot spustiv dolino potoka Žišèicr ali Žiènice in
mimo Špitalièa v dolni po mirni asfaltni cesti do
Žièke karztuzije. Tukaj nekaj èasa za nekaj banan, v prostorih
kao prve gostilne na Slovenskem ( 1467 ) kupim neko zmes
medu, cvetnega praha in matiènega mleèka saj veste v trgovini
ki jih imajo povsod kot cenen odgovor SLovenskega turizma
za prodajo spominkov. No ampak ta je vsaj imela par stvari, ki
morda imajo kakšen pomen za zdravje sicer pa bom videl
kako ta med deluje hehehhe ( dosedaj sem užival samo
cvetni prah ali kakšno žlièko hojevega medu tu pa tam ).

11. Potem se nastimam - naredim preureditev logistike v mojem
nahrbtniku ...kolo na rame in po markaciji za Stolpnik.

Pot gre strmo navzgor po gozdu in pride ven v prijetnem soncu na
travnikih mimo kmetij.
In tako pridem ven na enem grebenskem poboèju na asfaltu ven.
12. SPremljam markacijo in na križišèu se odloèim za pot na Stolpnik
mimo KAmne gore. Stara babica malo naprej mi potrdi, da
da bo šlo tudi tako le bicikla bom moral doli pustiti. Pa sem
to kar zignoriral.

13. TOrej iz asfalta markacija v hrib na desno gor in
kolo opet o levo ali desno rame.
Pride se ven na eni široki gozdni jasi, ki je sprva
zgledala kot lepo urejen odpad starih bojlerjev in kondenz posod
urejenih lepo v vrsto kot topovi pri arteljiriji.
No potem ugledam skupino fantov ki èavrljajo ...

SKapiram da ima ta artiljerija nekaj zveze s karbidom in streljanjem.
Ko grem mimo tega arteljirijskega platuna...ogovorim skupino
èe bo kateri od teh kanonov sedaj aktiviral.

Oèitno jim s tistim kolesom, ki ga še potiskam potem ko sem prišel
iz vzpetine na to jaso, delujem kot kakšen City Slicker.
Pa me šaljivo nagovorijo, samo iskra pa bo glava šla.

No pa sem zamrmral nazaj no bom vsaj lažje prišel na Stolpnik èe bom
lažji za eno težko glavo. "Ja potem bo pa res lekše" sem dobil tokrat
malo toplejši odgovor.



14. Vzpon s kolesom na ramah na sam vrh Stopnika
( potem ko se do tja voziš po lepem zelenem grebenu ) ni bil
takše maèji kašelj kot sem mislil da bo teden dni prej na
pešadinski varianti. Sonce v hrbet, mimo tebe eleganten
tekaè ( oèitno gorski ) v opremi poskajajoè.
Jaz pa meèem tisto kolo z leve na desno...
Ampak ne bom se patetièno heroiziral...zadeva je imela
trening znaèaj in odlièno deluje. Torej ko se pridevaš na
vrh , preoblaèenje . skok na razgledni stolp da s pogledom
povežeš vse tri stolpe ki so ta dan bili aktualni in jih
povezuješ s kolesom ( Boè, Stolpnik, Rogla ).
Hmmm predlog, èe si bo kdo umislil najlepši gorski maraton po tej
pokrajini ga lahko imenuje Maraton treh razglednih stolpov.


15. Potem malo dremanja na leseni klopi in šele rukzak, ki je padel
s prtlajžnika kolesa je opozoril da je potrebno iti dalje.

Planiran spust v Stranice ampak pri Štepihovem lovskem domu malo
prehiter in zanihalo me je ob spustu na desno v Konjice.

Na uèni poti nad Konjicami sem se ukvarjal še z verigo in žilavo vejico,
ki se je neverjetno dobro zagozdila v verigo.


Iz Konjic kolesarjene po asfaltu do Zreè in potem
vzpon na Roglo.

16. Izbral sem varianto ki gre mimo gostišèa Smogavc ker vsaj tam
je dišalo nekaj po markaciji. Sicer ta del Pohorja je zame muka
zaradi prometa in asfaltovja ter pokanja...ampak kaj èeš.
Malo nad SMogavcem takoj za eno staro ohranjeno hišo verjetno
ali recimo v kakšnem starem Pohorskem stilu ( zapušèena vednar
lpo ohranjena - na njenih stopnicah sem spil dozo
dopinga- in sicer voda s posusenim klorofilnim zelenjem ) pa
Eureka...hvala dobrim silam...markacija...da pobegnem
iz tega asfaltovja.

Zašibam v smeri markacije, ki me najprej pripelje na makadam
od tam pa v gozd ( koèno Pohorje kot ga poznam ) in najprej
uživam po zelo redkih snežnih zaplatah ki so vedno gostejše.
Dojamem da sem na markaciji ki gre od Oplotnice proti
Rogli in konèa pri Koèi na Jrugovem.


17. Lepo se je dalo hoditi vèasih kolo na rame vèasih potiskati
vedno veè blata in sneg je vedno pogostejši. Ampak se je dalo
še zašvinglati èe si se švercal dol iz markirane steze po gozdu med
drevesi in po uležani Pohorski travi.

18. Konèno je bil sneg tako pogost in tiste napol stopljene mlake
da sem se kar razjezil in kolo konstantno nosil in gazil po snegu.
Sneg je bil ravn pravšen ker ni segel preko višine visokih Lowa
trekking èevljev ( malo reklame morda pa me se bodo
le usmilil ker sem njihov fan in tolk denarja pustim pri njih hehe
s kakšnim sponzorstvom ).

19. Konèno pod Jurgovem v pokopališèu posekanih dreves pod smuèarsko
progo in potem asfalt.
OSamljen mladi par ki oèitano preživlja velikonocni weekend v koèi,
se je igral ob gugalnicah. In ko sem s kolesom tiho prisopihal
( z mojo neritmièno glasno sapo ) sta se me kar vstraišila sredi
tiste tišine nad smuèišèem in drevesnim pokopališèem.

20. Ja niè potem spust na Pesek.
Tam mi je prijazna kelnarca pripravila toèno to kar sem potreboval.
PRosim ne šinfati veè koèe na Pesku , kljub temu da so komericalno
usmerjeni imajo razumevanje za planinske eksctentrike.

Zunaj ko sem ustavljal kolo mi je pri doseganju cilja pomagal odgovor
možakarja, ki je popravljal nekaj okoli koèe ki je na moje vprašanje
kakšne so razmere do Klopnega vrha s tem pomagal da sem
ostajal pri odloèitvi da dosežem Avstrijsko mejo. Namreè s kolesom
nemogoèe razen èe ga poiskam ker Hvala Bogu niso splužene
( naj narava poèiva vsaj tukaj na Pohorju hmmm kaj
pa perverzni motorni sankaèi ?).

Ja natakarica mi je prinesla pol litra vroèe vode za moje testenine, ki
sem jih imel pripravljene v nahrbtniku in eno Coca-Colo. Malo strupa
za grešitev hehehe.

21. Spust v Lovrenc mrzlo brrrrrr ampak makadamska cesta je bila tako gladka tako da je šlo neverjetno z veliko hitrostjo. Dve kolesnici sta bili èisto gladki le tu pa tam kakšni jarki.

22. In potem Lovrenc in Pušèava pa po magistralki do Šelejeve grabe.
Na koncu Šelejeve grabe oz. spodnjem delu ozke doline tam kjer
se loèi markacija in pot za lovski dom sem imel že temo.
Vse možne svetilke prižgane ( na kolesu in èelna ) ter zopet kolo
o desno rame in v hrib...

Ogromno vode in tudi nekaj snega ampak je bilo super napram
rameram na Pohorju.

23. In tako blabla Ob 22h15 sem bil na Duhu na ostrem Vrhu in se
dotaknil St Germainske meje.

Spust sem izvedel kar po asfaltu in domov po glavni cesti preko
Ruškega mosta v Ruše in domov v MAribor.

In to je to...

Kako dalje...hmmm sedaj seveda vprašanje ki je logièno in ki ga imam jaz že ob startu ideje...kdaj in kako zadevo izpeljati v pešadijskem stilu.
Potem pa start premakniti iz Poljèan do Donaèke gore...

Ali o tom potom. ALibi za sedaj je še mokrota in sneg na Pohorju in
deroèi potok ki prebija na poti iz ŠElejeve grabe do Duha in druge
obveznosti. AMpak ko bo toplo vreme pa bo za razmisliti kako
dalje. Joj pa še Golica èaka za preteè...Poèasi ...da se le poklopi.

Ja Hvala Bogu in Pohorju , Kozjaku, Stolpniku in vremenu za tako lepo turo.

Izkaze pa se da je takšno turo najbolje naèrtovati sam vsaj dokler je nimaš pošteno v krvi.

Ja torej 4 Štajerska hribovja so povezana ( za sedaj samo s kolesom ):
Boè-Stolpnik-Pohorje-Kozjak. Manjka samo še Donaèka.

Snežni - vsaka čast. Najprej za turo, potem pa še za pisanje. Še malo, pa boš lahko izdal kak Mali kolesarski vodnik po štajerskih hribih..

Čuj, samo priprave pa morajo kar nekaj časa vzeti, a? Vse kraje, ki jih omenjaš, valjda Bistrčani poznamo, jih gledamo vsak dan, a niti približno ne poznam(o) recimo Stolpnika... Sicer mi tisto o nošenju bajka na ramenih deluje rahlo nehumano, ampak ena tekaška maršijada po posameznih krakih te trase pa kar kliče..

a Hvala Bogu in Pohorju , Kozjaku, Stolpniku in vremenu za tako lepo turo.

NI kaj!!!

Drugače pa tvoje podvige občudujem. ha včasih hočemo z vlakom priti čim hitreje na cilj, pri tebi pa je bilo ravno obratno

Snežni tekač; jaz ne upam nikamor s teboj it.....

Bravo.