Izjemno in pohvale vredno.
Svojih dvonožnih podvigov v glavnem ne beležim več, kar seveda ne pomeni, da jih ni. Sodijo predvsem v področje stalnega vzdrževanja kondicije brez tekmovalnega pridiha. Tek kot tak je iz različnih razlogov sčasoma zdrsel navzdol na moji lestvici prioritet. V službi sem še vedno ( čedalje bolj) fizično aktiven, veliko časa in dela vlagam v prenovo hiše...Tudi ta področja so lahko "zmagovita"...vsak dosežek prinese veliko zadovoljstvo in potem, za piko na i, utrujen, ampak zadovoljen, greš na daljši sprehod v krasnem , sončnem vremenu, za sprostitev. Ne dovoliš si, da bi se prostočasovna dejavnost, kar naj bi bil med drugim tudi tek, spremenila v nekaj stresnega.
Med zadnjimi prazniki sva si z Romano privoščila enkraten sprehajalsko/pohodniški užitek: v štirih dneh, od četrtka do nedelje, sva prehodila skupno več kot 50 km na višini med 900 in 1150 m...to pa je privilegij, obstoj v okolju, ki ti to omogoča.
LP, vencelj
Nikoli ne izgubljaj časa s prerekanjem o nečem, kar ne bo pomembno zadnjih pet minut tvojega življenja!
http://goyourownway-vencelj.blogspot.com/http://vencelj-sportnik.blogspot.com/
.
