Zadnje novičke

[bruny]

Po Celjski planinski poti pohodniško iz izhodišča Celje in med aktivnostjo vzpon na 6 vrhov - Grajski hrib (407 m), Osenica (453 m), Srebotnik (700 m), Tolsti vrh (834 m ), Grmada (718 m), Vipota (532 m). Pot je omogočila odličen vpogled v zaledje Celja. Trasa ima kar nekaj višincev in tudi vrhovi - predvsem Srebotnik zelo pestri in je potreben kar previden korak. Najlepši je vsekakor Srebotnik, Tolsti vrh najvišji, Grmada nekoliko bolj poduhovljen s križem in zvonom, Vipota pa ob zaključku tudi prijeten in najmanj obiskan vrh. Vreme sončno, poti v glavnem suhe, na Tolstem vrhu še nekaj zaplat snega in nekaj vetra, ki me je prijetno hladil. Pot solidno označena ampak, ker sem danes soliral sem se tudi ,,nekaj lovil,,. Več oči ,,pač več vidi,,.

To je planinska pot z najbolj predvidevam urbanim-mestnim poimenovanjem, ker Ljubljanske oziroma Mariborske planinske poti ni. Vse višince praktično nabiješ v prvih 13 kilometrih in zato je pot kar dimamična. Skupaj 21 kilometrov in 1375 višinskih metrov.Vrhovi so po videnem in po vpisih zelo obiskani, medtem ko vezne poti med njimi manj. Prijetno in morda še kdaj ponovitev - recimo v zimskih razmerah...

Ker je trenutno most preko Voglajne neposredno pred izlivom v Savinjo v obnovi pot nekoliko daljša. Starta se pa lahko praktično pred železniško postajo. Ker je na forumu kar nekaj celjanov aktivnih še morda njihovo videnje Celjske planinske poti.

Opis poti:http://www.pdgrmada.org/ucimose_prikazi.php?rid=6
Trasa poti GPS:http://connect.garmin.com/activity/301241971 Lp Bruno/bruny

[tek_v_snegu]

[klas]

no prav fajn ideja je tole enkrat za odlaufat...en tak mali gorski maraton za dušo.

...že imam idejo, kateri dan v tednu bomo tole odlaufali , da bo tudi malo avanture zraven

Bruno, moram pa te popraviti, ni namreč res, da ni nobene "Ljubljanske planinske poti"...seveda obstaja in se imenuje Ljubljanska mladinska pot, z oznako M, ki v ca. 275kilometrih brez prekinitve obkroži po hribih celo Ljubljano.

Ne bi vedel, če je ne bi cele "delal" Super tura.
Ljubljana je pravzaprav svojevrstni fenomen, saj ima kar 2 poti, ki obkrožita mesto: PST in M

Še poizvedba: Pozna še kdo kako mesto (v SLO ali izven), ki ima okoli speljano nepretrgano planinsko ali kako drugo vezno pot. Verjamem, da še obstajajo taka mesta!

[jernej555]

No ne vem sicer če ravno šteje ampak vseeno Okoli šaleške doline(posledično tudi Šoštanja) vodi šaleška planinska pot. http://pd.velenje.si/index.php?option=c ... Itemid=240

Okoli Šoštanja vodi tudi krajša pot ->trška planinska pot
http://www.pd-sostanj.si/splosno.php?pid=6

Je kdo že obhodil Šaleško planinsko pot?

[tek_v_snegu]

Jaz mislim, da se je Bruno izrazil da nobeno mesto se ni izrazilo skozi svojo planinsko pot po svojem robu ...

Tista 275 km pot ......lahko kaj vec poves ? Je to res samo eden tip markirane poti ali je sestavljena iz vec razlicnih poti s komvbinacijo razlicnih markiranih poti, cest , kolovozov v sestavljenko 275km dolgo pot, ki slučajno v nekem polmeru obkroži mesto?

Namreč tako sem se jaz tudi igral z obkrožanjem MBra , Graza in Zagreba ter Brucka na Muri ter Rijeka. Ampak sem moral sestavljati različne karte tudi neplaninske ( ker na enem delu ni bilo planinskih poti - recimo ZG J in JV del ).

[AinE]

Pozna še kdo kako mesto (v SLO ali izven), ki ima okoli speljano nepretrgano planinsko ali kako drugo vezno pot. Verjamem, da še obstajajo taka mesta!

Mogoče tole: http://www.motnik.net/uploads/5/0/1/0/5 ... ka_pot.pdf
LpE

[bruny]

Ja v bistvu sem iskal največje slovensko mesto, ki ima pot imenovano po mestu in dodatek planinska. V tem je bil poudarek in tako sem odkril Celje oziroma Celjsko planinsko pot in se kar hitro odločil za obisk poti...Ja zanimivo krožno kombinacijo imajo celjani in okoličani praktično iz samega centra z že kar nekaj gorniškega pridiha na določenih delih in prav je tako...Lp

[klas]

se strinjam Bruno, če iščeš izključno po imenu, torej da mora ime poti vsebovati besedi "od mesta" in "planinska" Celje zagotovo zmaga.

Hočem samo reči, da Ljubljanska mladinska pot prav tako klasična planinska krožna vezna pot s planinskimi markacijami, žigi, KT-ji, vodničnik, dnevnikom... http://graph-srv.uni-mb.si/obhodnice/LjubljanskaMP.htm

Drugače pa je menim, da, če ima neko mesto dano naravno možnost in voljo, da spelje res čisto okoli mesta (torej krožno in ne samo polkrožno/primer Motnik (AinE) ali zankasto/primer CPP (Bruny)), je to lahko za promocijo in rekreativno ponudbo odlična stvar. Pri tem seveda nikakor ne mislim, da ostale poti niso dobre, a krožna je vseeno krona vsega

Na mojem spisku mest/krajev s pravilno krožno nepretrgano potjo okoli mesta so zaenkrat le:
Ljubljana: MKP in PST
Velenje & Šoštanj: Šaleška planinska pot
Bohinj: Bohinjska planinska port
...druge še iščemo....

Sicer pa imajo večja mesta kot npr.Maribor in Celje odlične možnosti, da speljejo okrog in okrog zanimive nepretrgane poti, ampak zaenkrat še niso.

Zgodi pa se tudi, da se kako manjše mesto sicer ujame znotraj površine kroga, ki ga naredi kaka večja regionalna krožna pot (Notranjska, Savinjska PP, ipd.), samo težko je v tem primeru govoriti ravno o krožni poti od tega mesta.

Toliko o tem, malo za hec...vedno me je namreč fasciniralo dejstvo oz. možnost, da lahko odtečeš po (izbranih, markiranih) stezah po livadah in gozdovih okoli mesta, ga gledaš iz vseh strani, a v njega ne zaideš

[tek_v_snegu]

Kar se tiče kroženja okoli Maribora ga sklepam skupaj iz različnih poti in izbira koncentričnosti kroga glede na to ali gre za weekend traso (samo dan ) ali mesečno daljšo traso s pribitkom nočnega dela ali pa za traso kjer še poiščem vmes kaj zelišč.

Tipična weekend daljša krožna trasa ( ni ultra recimo da je super kategorija)

1. Betnavski grad - Spomenik talcem Razvanje - po južnem gozdnem pobočju na Bolfenk -

2. Smer MB koča - Pajkov dom - Radio relejni stolp - križišče SPP ter R markirane poti

3. Spust na lovski dom Pečke - po Limbušli turistični poti s prečkanjem potoka Bistrica -
mimo Unverzitetnega vinoggradniško-sadjarskega centra Meranovega spust v Limbuš
ter prečkanje magistralke Maribor-Ruše in mimo pokopališča Limbuš do Koroške železniške
proge oz. železniške postaje Limbuš

4. V smeri Studenškega gozda in čez Studenški gozd do portala
Dravskih elektrarn - MB otok. Od tukaj ob Dravi do Koroškega mostu.
Na drugo stran čez most ter spust po stopnicah iz mostu nazaj na breg Drave.

5. Ob Dravi po levem bregu do MB otoka in tukaj rahel vzpon v Kamnico.

6. Iz Kamnice vzpon preko Lucijinega brega ( izhodišče lokalna cesta Kamnica - Kungota )
na Urban.

7. Iz Urbana spust po vzhodnem pobočju proti kmetiji Kos in cesti
Kamnica - Kungota

8. Prečkanje ceste in potem po markirani poti (Kozjaška transverzala ) , ki gre po grebenski
asfaltirani poti nad Rošpohom v smeri proti Piramidi nad Mariborom do Piramide.

9. Spust iz Piramide v Počehovo in nato preko viadukta na drugo stran ceste v Košaški dol.

10. Iz Košaškega dola po asfaltni lokalni poti vzpon na Mestni vrh ( križ oz. veliko razpelo )
od tam pa na Meljski hrib.

11. 11. 1 Krajša tim super varianta Iz Meljskega hriba spust v Malečnik
in čez Dravski most ter preko mestnega predela Pobrežja
do Brezja v Staržunski gozd.

Na drugi strani Staržunskega gozda vzpon na
Panonsko ulico na Tezno in nato preko cone bivšega TAM-a
v skladišno trgovsko cono ob Tržaški cesti
( mimo trgovskih centrov ).

Prečkanje Tržaške ceste v Betnavski gozd do Betnavskega gradu

11.2 Po daljši varianti nadaljujem iz Malečnika preko Celestrine, Ruperč in Metave
do Korene in potem na Vurberk.
Spust iz Vurberka do Dvorjan in od tam ob Dravski strugi do Dogoš. Potem
pa do Brezij in preko Staržunskega gozda kot v 11.1


Krajša varianta pod točko 1 in 2 je brez vzpona na Bolfenk na Pohorje ampak ob vznožju Pohorja preko Hrastja do Limbuške grabe in enako v Limbuš.

Krajša varianta pod točko 4,5,6 grem tako, da iz Studenškega gozda namesto do Koroškega mostu do Studenške brvi in potem po mestu do stadiona Ljudski vrt in v smeri Kalvarije in "šteng". Po štengah navzgor in preko Kalavarije spust v Vinarje in prečanje lokalne
ceste Kamnica - Ribniško selo ter vzpon na naslednji greben, ki se v potkah naveže na markirano pot Kozjaške transverzale. Od tukaj pa naprej enako kot po točki 8 v smeri Piramide nad
severnim delom mesta.

[klas]

ojla najprej bravo za tole
zelo sem vesel, da še nekdo tako razmišlja, namreč pred kakimi 5 leti sem bil obseden z dvema stvarema:
1 - mesti, ki imajo krožne poti - sem razmišljal celo o evropskemu projektu
2 - o tem, da mora Maribor dobiti krožno pot in da bi se najraje kar sam lotil izdelave trase, potem pa bi vse ponudili MOM-u (takrat še Kanglerju)

No in potem sem prišel do ideje dveh poti (krajša in daljša) in se skoraj v ničemer ne razlikujeta od tvojih idej.

Krajša: iz Betnavskega gozda je ne peljem do vrha (Belvija ali Bolfenka) ampak do Lukeja in potem dol v Pekre in na Pekrsko gorco in čez Koroški most na Kalvarijo, od tam pa na Samotni bor in po grebenu na Piramido, nato Stolni in Meljski hrib in dol čez most. Tu je treba najti najbolj zelen prehod do Stražuna in po njem najlepši (najdaljši) prehod, potem pa tisti nehvaležni preboj do Betnavskega gozda - da bi bil čimbolj zelen. Morda že tu preko tezenskega gozda. In to je to.

Daljša: s Pohorja, približno, kakor ti praviš do Sv. Urbana (ali je možno peš prečkati Dravo na elektarni MB. otok?), od ti je morda res najbolje po KPP do pred Ribniškega sela in tu levo po grebenu do Piramide. (no tu sem imel še eno varianto severno od Košakov, ampak je tale s Piramido skoraj nepogrešljiva . Od tu na Stolni hrib ali na onega severno od njega in napo najti nek pameten preboj čez Ac, da bi prišel do Vodol in naprej do Vavtovška in od tam po grebenu čez Trčovo na Kamenščak. Tukaj čez Dupleški most čez Dravo in od tukaj - ali čez Dogoški most čez kanal v Tezenski gozd, ali čez Miklavžki most čez kanal v Marovški les in naprej čez AC proti zahodu in naprej preboj čez polja mimo Bohove v Razvanje ali v Pohorski dvor in od tam po tisti markirani poti mimo Hočke koče do mariborske koče.
Skrakta, najbolj za še raziskati je na jugu in vzhodu, v luči, da se najdejo najlepši (parki, polja, zelenica) prehodi čez urbane predele.
Cela pot mora biti na javni površini in seveda že v osnovi ne preveč orientacijsko zapretena. Ob prvi priliki grem na teren v akcijo

[tek_v_snegu]

Ja se nadejam, da uspe ponovno angažiranje okoli Mariborske krožne pešpoti.
Tudi osebna naravnanost v čimbolj zeleno. Edino tukaj ne vem smo že vsi polni toliko zelenega, da je mal že osladno. Velja prirpaviti projekt, kjer bi se lahko nekaj ljudi angažiralo in da bo nagrajeno. Torej tudi ozelenitev kot del te poti - oz vsaj zelena pregrade, kje kakšna voda, zgodovinske točke.

O idejah pa je tako, da pri meni to niso ideje. Ker te trase dokaj redno uporabljam za tek, trening ali še kakšen travnik za iskanje kakšnih zeli. Za sedaj se človek še lahko giblje prosto po teh terenih, če je dobre volje pa če je še kaj rezervne svetlobe v akumulatorju .

Dobre je ideja o njivskih cestah okoli Bohove. Tam nekje je menda potekala tudi Rupnikova linija in menda bi se še dal najti kakšen betoniran objekt. Pot iz Tezenske bivše TAM cone do Fakultete za Biosistemske vede pa je sploh dobra ideja. Pred lani sem celo zimo iz službe kolesaril gor na predavanja. In se nisem mogel nagledati in biti vesel, ko se prisopiha gor na vrh travnika za zadnjo hišo v Razvanjah in pogled na mesto v zimskem soncu. Krasno ...Super ideja...Tudi tisti tečni Tržaški cesti se lahko tako izogne. Seveda pa podaljša pot.

Morda bi veljalo uskladiti še s kolesarsko krožno potjo v skupnih kontrolnih točkah.

Jutri zjutraj grem na Koroško in bom eno tako pot prehodil oz. pretekel ( podobno strukturirano gor dol pot ), ki je lahko tako tekaška kot kolesarska po kolovozih pod hribi...

Ampak zadeva ima še večji smisel in ohrani naboj, če ima neko dodano vrednost. Tovrstnega potovalnega turizma s kombinacijo kolesa in teka bo verjetno vedno več. Samo postavitev tabel, dokler te uspejo stati. Verjetno si tudi želite neke identitete kot tukajšni s tako pripravljeno pešpotjo.

[bruny]

28.04.2013 ,,nadgraditev,, Celjske planinske poti in lahko bi jo imenoval Šentjursko-Laška...Zanimiv vpogled v svet med Voglajno in Savinjo in povezava Šentjurja in Laškega v nizu devetih vrhov na vzhodu od Rifnika do Huma na zahodu. Orientacijsko zadeva dokaj zahtevna, kar nekaj pomanjkljivo označenih delov in še posebno odsek pod Tovstim vrhom za Laško.Sem si postavil vprašanje, če se splača ,,zafrkavat,, na slabo obljudenih in označenih trasah, ampak vseeno sva s kolegom Vinkom sestopila v Laško. Nekaj več še tukaj:http://connect.garmin.com/activity/304818030Lp

[tek_v_snegu]

Čestitke,

Sliši se zanimivo. Verjetno pa tudi lepo, sodeč po pogledu iz Šentjurja.
Verjetno butasto vprašanje: kje v Šentjurju je izhodišče za Rifnik?

Zanimivo, da tako pestra trasa še ni bila izpostavljena.

Hvala za informacijo.

[bruny]

Ja, hvala. Nekaj se trudim bolj rekreacijsko-pohodniško in odlično se počutim nekje v razdaljah med polmaratonom in maratonom in na takole bolj neznačilnih povezavah, ki jim daš celoto...Ta pot ni optimalno označena in je rahlo ,,parala živce,,. Na Rifnik praktično iz ŽP na levo po cesti za Planino pri Sevnici in kmalu markacije za navzgor...
Nekaj utrinkov iz poti:http://www.mojalbum.com/bruny/sentjur-lasko-28-04-2013

[Miroslav]

Danes oddelal celo.
Iz ŽP Celje po markacijah mimo gradu na Srebotnik, od tam na Tovsti vrh, navzdol po desni varianti na Grmado, nazaj pod Pečovniško kočo na Celjsko kočo, po grebenu na Vipoto in nazaj do ŽP Celje.
Skupaj mi je po uri naneslo 19,2 km poti, 1100 višinskih m navzgor in toliko navzdol, čas s postanki vred 3:01:27 (sotekač z uro druge znamke je imel iste vrednosti).
Lepa, lepo označena planinska pot, na koncu prijetno utrujen.
Za ponovit.