Tekaški forum

Ero, v imenu vseh planink in planincev Tekaškega foruma se ti zahvaljujem za ta kotiček.

Ne vem, sicer, s čim sem si to zaslužil, a kljub temu sem vesel, ker si mi zaupal odgovorno nalogo moderatorja novega področja. Prav, poskusil se bom potruditi po svojih najboljših močeh.


Pa, da področje čimprej shodi, takoj odpiram eno temo, kjer bi si med seboj izmenjevali izkušnje glede opisa označenih ali neoznačenih dostopov do znanih in neznanih planinskih ciljev.

Torej, če bo koga kdaj zanimal kakšen dostop do željenega cilja ali pa kakšna dodatna informacija, naj kar pogumno vpraša tukaj. Zagotovo se bo vedno našel kdo, ki bo znal svetovati ali kako drugače odgovoriti ...

Vlajko, tole si se pa dobro spomnil. Še ena vzpodbuda za moj letošnji načrt hribolazenja. Že nekaj let, nekaj zaradi vremena, nekaj pa zaradi izgovorov, nisem naredil omembe vredne ture po gorah. To turo naredim tako, da kar kakšen teden preživim v gorah in hodim, kamor me noge nesejo. S sabo imam spalko in prespim, kjer me dohiti tema. Če je to kakšna koča, tudi prav.

Za letošnjo sezono pa načrtujem vsaj eno tako tavanje po hribih. Kam in kdaj bom šel je odvisno od vremena, kajti treskanje v gorah je nekaj, česar se najbolj bojim. Prvinski strah. Upam, da bo pravšnje vreme.
Opis bo seveda sledil tukaj. Pa tudi o kakšnem krajšem izletu v hribe bo treba napisati tukaj. Prepričan sem, da je hoja v hribe v težkih gojzericah odličen trening za tekaško jesensko sezono. Mogoče se kje še srečamo.

Ja mene pa full zanimajo organizacija tur na Notranjskem...kako si jo napeljati tako da ni krozna...pa seveda poznavanje ...tudi kolo je lahko noter...predvsem me zanima Goteniska planina ter predel med Èabrom in Blokami , pa povezava Bloke - Kocevski Rog ...

Predvsem kaksna je kvaliteta markacij, ali se da preziveti brez GPS-a in kako je z moznostjo uporabe planinskih za spanje pa uporaba kolesa
( torej pvoezave makadamskih cest ali trkatorskih oz. gozdarskih vlek ).

Hvala vnaprej za debato...

To pa je dogodek leta

Super, da je nastala tale tema ! Vidim, da sem jo pogrešala!
Seveda, v sodelovanju vseh bo zelo prav prišla !

Lep spomladanski pozdrav!

lona

Bravo Vlajko, bravo Ero!

Pozdravljeni! Predvsem tisti meni podobni, u hrib obrnjeni!

Podpiram temo, smo se ravno prejšnji dan doma v štabu menili, kam jo z otroki mahnemo letošnje poletje.

Verjetno za dva dni na Kriške pode (Vrata, Stenar in podobno press).

Planinski pozdrav,
Marjan

HVala Vlajku,

Jaz bom vseeno se pocakal na kaksnega gurmana ki obvladuje Gotenisko planino in skrajne juzne meje Slovenije...kolo + planinski trekking...skratka JZ od Sneznika proti vzhodu ...tam mi je tako gurmansko in primerno za raziskovanje s kolesom in pohodnistvom...prepovedana vsaka raba avtomobila da ne plasimo medvedkov heheh

Sm čist nov tukaj gor, pa mi je všeč, da imate tudi "planinski kotiček" Narava, gore so pa tako lepe, da brez njih enostavno ne gre, kajne Vlajko?

tek_v_snegu napisal/-a:kolo + planinski trekking...skratka JZ od Sneznika proti vzhodu ...tam mi je tako gurmansko in primerno za raziskovanje s kolesom in pohodnistvom...

S kolesi smo obdelali del med Slavnikom in Žabnikom (tudi ime Ostrič na kartah). Pot gre po grebenu čez Veliko in Malo Plešivico (tudi Pleševica) in Razsušico. Lepo markirana, drugače pa je to prava divjina.

Podrobnejši opis
fotografije od Slavnika čez Veliko Plešivico na Velika vrata
fotografije Velika vrata-Mala Plešivica-Razsušica-Žabnik

Danes smo se povzpeli na Koroško Rinko - Križ (2433 m) skozi Žmavčarje. Sneg se začne nekje na 1500 m in ga je z višino vedno več. Lep čas smo tavali kot "izgubljeni" v gosti megli in močnem vetru na Malih Podih in vendarle nam je kasneje uspelo najti pravo pot na vrh. V visokogorju vladajo prave zimske razmere, novega snega izpred enega tedna je do pol metra.

Tokrat so me zamikali hribi nad Bovcem, natančneje Rombon. Iz Kluž po lepi gozdni potki, mimo kote 1313, potem dalje preko Velikega Doliča, kjer je sonce prav na veliko pobiralo moči. K sreči (ja, že spet ) sem imel na vrhu meglo in prav prijeten vetrič. Občasno se je megla ravno prav razkadila, da so se lepo videli Zahodni Julijci. Sestopil sem po normalki v Bovec, tu je še nekaj manjših snežišč, tako, da kar s cepinom na turo. Sicer pa južna pobočja v kaninskem pogorju izgledajo še na debelo zalita s snegom!


Rombon je doživel svojo hudo uro v prvi svetovni vojni. Na njem so stale najmočnejše avstrijske utrdbe celotne soške fronte. Takrat so nastale tudi številne poti, ki še danes na gosto prepredajo goro. Na Starem Utru nad planino Goričica še danes vidimo v skalah zidane vojaške bolnice. Od trdnjave v Klužah je bila speljana žičnica skoraj na vrh. Tudi vratolomno speljano pot čez navpično steno nad trdnjavo so uporabljali za oskrbovanje. Ostanke bojev zasledimo na vsakem koraku. Na Rombonu vlada, podobno kot na krnu, še danes mračno vzdušje, ki se ga vsak obiskovalec živo zave. Na tiste čase še posebej spominja žal razadajoči spomenik na vrhu Čukle.

vir: Planinski vodnik Julijske Alpe: Tine Mihelič

Nekaj se nas je včeraj povzpelo na Visoki Mavrinc (Špica v Sedelcih) Vrh je na srečo nepoznan in tudi markiran ni, nanj pa vodi lepa lovska pot. Nahaja se v bližini Vršiča in tako rekoč v objemu Škrlatice, Prisanka, Mojstrovke,... Je zelo razgleden vrh. Z daljnogledom smo opazovali nekaj smučarjev, ki so vijugali po enem izmed številnih snežišč pod Prisankom.
Pot se pri prvem Vršiškem ovinku odcepi desno v gozd in se večino časa v senci dreves vije proti vrhu. Za vzpon smo potrebovali slabi dve uri. Sestopili smo na Vršiško stran, šli mimo Ruske kapelice.

Cilj je zelo primeren za družinski izlet.

Ti, ti športnik. Nazadnje so te le premamili višji vršaci.

žuža napisal/-a:Ti, ti športnik. Nazadnje so te le premamili višji vršaci.

Sem te vabil zraven, pa nisi nič slišala! Itak, da so me premamili višji vršaci, na nižje bom šel ko vreme ne bo primerno za visokogorje.....

Z družbo smo se sprehodili med Lipanco in Viševnikom, točneje: Rudno polje - Blejska koča - Mrežce - Debeli vrh - Srenjski preval - Viševnik - Rudno polje. Razgled je ostal neznanka, saj smo ves čas "rezali" meglo.

Nasploh pa to turo priporočam, zlasti tistim, ki se po hribih raje sprehajajo kot pa "obešajo" po zajlah.