tradicionalni teki po okoliljubljanski Poti spominov in tovarištva

Moderatorji: pegaz, Vlajko, Bajsi

Uporabniški avatar
 MatjazV
#61514
Hoj,

končno doma, da še jaz strnem moje vtise.

Zjutraj, pred štartom, sem bil prijetno presenečen nad številom tekačic in tekačev, ki smo se zbrali pred Fužinskim gradom. Ko smo se združno odpravili na prvi del teka, proti žalam, je bilo z obrazov mimoidočih razbrati začudenje, kam jo maha tako velika skupina tekačev v strnjeni (že skoraj vojaški) koloni. Še najbolj zanimiv je bil pogled na to skupino, ko se je ustavila pred kakšnim križiščem, kjer je komando prevzel Bajsi, na cesti pa se je našel še kak forumovec, ki je poskrbel da nas ne bi spregledal kateri od voznikov.

Na Žalah smo se poklonili v spomin našemu Runnerju in skupaj z Dedičem, njegovo mamico Silvo in sestrično prižgali svečke.


Tek smo nadaljevali po skupinicah, na različnih razdaljah in vsak v okviru zastavljenega cilja in svojih zmožnostih.


Jaz sem najprej tekel v družbi Matjaža66, večji del proge pa z INOT-om, Tinijem in Matevžem. Tempo se je precej spreminjal. Ko je bil na čelu Tini je bil eden od vmesnih časov na km pod 4:30, kar je bilo že pošteno hitro.

Posebej bi se rad zahvalil mojcej77 in še1.PR, ki sta vzorno poskrbeli, da med tekom nismo bili lačni in žejni. Zahvala tudi Vlajkotu, Erotu, Bajsiju in vsem ostalim, ki ste pripravili to današnje druženje ob teku.

Na analizi sem se zadržal samo na kratko, ker sem potem odbrzel novim (službenim) dogodivščinam naproti.


Se vidimo na naslednjem teku.

LP

MatjazV
Uporabniški avatar
 Marko
#61515
No vreme je prizaneslo le nam, ki smo tekli polovičko. Še pred resnim nalivom dežja smo prispeli na cilj (do avta) :D . Na žalah nas je malo prezeblo, zato je bil povratek nekoliko hitrejši.
Analiza je uspela, pohvale Vlajkotu za odlično organizacijo :D .
Povratek domov po avtocesti adrenalinski.
Bil je prijeten dan, upam da se vidimo v Sežani.

Lp, Marko :D
Uporabniški avatar
 raziskovalec
#61517
Danes je bil res poseben dan.
Začelo se je že zjutraj, ko so bilo toplo, kot da bi nekdo začaral zrak tu okoli Fužin. Srečnež 1 km od štarta živim, v tekaškem raju.
In potem množica TF, zame nekaj poznanih nekaj le znanih (se pozdravim) in nekaj neznanih tekačic in tekačev, različnih starosti in iz različnih krajev. Vsem pa nam skupno, da radi tečemo.
Ero, spominska štartna številka. Bajsi, organizator vseh PST, še zadnja navodila.
Počasen tek, klepet, predvsem z Obivankenobijem in drugimi, spoznavanje z člani.
Mimoidočim verjetno ni bilo od množice tekačev nič jasno.
Poklon Runnerju - žalostno, a svečano, ponosen sem, da sem bil zraven.
Potem nadaljevanje celotnega kroga. S Stašo, ves čas. Klepet. Lepo počasi, brez naprezanja. Občasno sama, občasno v družbi.
Organizatorji, odrezali ste se vsi po vrsti. še1.PR in mojcej77 pa sta nas razvajali skoraj za vsakim ovinkom. Ni jo čez vodo. :cast: .

Golovec, vzpon, še zadnjič se ogrejem na strmini, potem pa mi ob spustu počasi postaja vedno bolj hladno. Nehote pospešiva in nehote uideva skupini za nama, za katero se pozneje izkaže, da je zašla (se opravičujem). Dva malo naprej na zadnjem vzponu hodita (naša sta). Nekaj spodbudnih besed. Medtem se je dež spremenil v sneg, piha in bode v obraz. Čisto na koncu s Stašo še nekoliko pospešiva. Mraz pritiska. Vsak v svoj avto. Domov. Obveznosti. Za analizo prepozno.

Pa še kdaj skupaj po PST - ob bolj veseli priložnosti.
Uporabniški avatar
 mazi
#61523
Ojla,

Glede na to, da je bilo praktično že vse povedano bom zelo kratek! Bil je res lep dan in doživetje ki ga ne pozabiš... (posebno, ko se nas je taka množica zbrala ob grobu runnerja!)

Hvala vsem :lol:
Uporabniški avatar
 Bajsi
#61524
Helou!
Na trenutke žalostno, vendar lepo.
Hvala Vlajku za organizacijo Bajsijeve iniciative.
Hvala vsem za udeležbo.
Uporabniški avatar
 Barb
#61528
Tudi Mami Šefli je bilo lepo :P :arrow: Dule - en stavek, a ne :lol: :wink:
Uporabniški avatar
 Fotr
#61532
Včeraj je bil dan kot bi stvarnik vedel, zakaj je namenjen. Zjutraj je deževalo, drobne, hitre in mrzle kapljice dežja so bičale lica. Veter se je zaganjal v vse okoli njega in nosil dež v vodoravni smeri. Videlo se je kot neskončno notno črtovje z izpisano melodijo narave. Žalostno je zvenela, saj je pela zadušnico za našim prijateljem Runnerjem.

A ko smo se pripravili na tek, da se poklonimo Runnerju, je narava pokazala svojo nežnejšo plat, prenehalo je deževati, oblaki so se razredčili, postalo je svetlo in skoraj da ni posijalo sonce. Veliko število tekačev se nas je zbralo pred Fužinskim gradom, skoraj stotnija nas je tekla proti zadnjemu počivališču Runnerja. Dolga vrsta tekačev se je vila po poteh spomina in tovarištva do Žal. Veličastna je bila minuta tišine množice tekačev v spomin na Željka, ki je vedno izžareval pozitivno energijo, miril prevroče debate na forumu in bil prijatelj z vsemi nami. Sejal je optimizem med nami, bil nam je vrstnik, sotekač in velik človek. Svoje želje, sanje in prihodnost je zapustil Dediču, ki je tekel z nami. Z njim se bo nadaljevalo prijateljsko razpoloženje in pozitivna Runnerjeva energija.

Po poklonu na pokopališču smo nadaljevali tek v vse smeri. Narava in ozračje se je ohlajalo, dež je z redkimi kapljicami hladil ogreta telesa. Razpoloženje ni bilo turobno, ampak slavnostno, prijateljsko, ki se je odražalo s številnimi pogovori med tekom. Zagotovo Runner ne bi hotel, da bi utapljali svojo žalost, ampak je bilo v njegovi naravi, da se življenje nadaljuje, da počastimo njegov spomin z vedrostjo, optimizmom in prijateljstvom, naj nadaljujemo z njegovim zgledom in tekaško srčnostjo.

Za ljudi, ki radi tečejo, je tek življenje. Runner, včeraj smo tekli zate. Življenje se nadaljuje.
Uporabniški avatar
 matjaz
#61539
:D :D :D super, cestitke vsem ki ste tekli.
Uporabniški avatar
 Gregaj
#61541
Kako krasna druščina ste.

Bil sem prvič z vami in se veselim ko bo dan za "drugič". Vreme nam je vlilo poguma na začetku in izzivalo našo vztrajnost na koncu. Veliko nas je bilo, to navdihuje. Dedič sprejel si modro odločitev in nisi pretiraval. Vsa čast za to.. ko si mlad bi šel z glavo skozi zid a nisi. Bravo! Pa postopoma naprej.

Imel sem srečo in čast, da sem tekel z Erom. To je bil pravi gušt. Prvič sem pretekel 32km v življenju, prej enkrat max 12. Se torej da. Ero je vlekel in lahkotno odtekel. Imenitno sva se imela. Brez njega verjetno ne bi prišel niti do polovičke.

Sam tek je bil zanimiv, dobro uro sva videvala ljudi, ki tečejo po dežju, tudi ko je bilo na Golovcu 5 cm snega sva srečala sprehajalce. Folk ni normalen, da hodi ven v takem vremenu. :wink:

In potem se je parkrat zgodilo, kot v pravljici, ob poti stojita dečvici in delita kolače in pijačo. Pa smo vzeli in se zahvalili.

Nisem mogel priti na analizo in to pogrešam, a se veselim trenutka, ko bo spet priložnost in pravi trenutek.

Ero, z regeneracijo je pa takole: Včeraj je bilo hudo, ko sem plezal iz avta in skušal priti peš do postelje. Danes pa hodim. Jes! Počasi sicer, a gre. Najbolj so utrujene vezi in sklepi, mišicam ni nič. Pogačici sta "pečeni". Čiračara, jutri bo že bolje.

Imejte se lepo, uživajte, se vidimo.

G.
 Nataša
#61551
Lep tek s še lepšim namenom. Še vedno pa vsakič čakam, da se bo prikazal še naš runner :cry:

Vreme nam je pomagalo in najbolj mi je bilo všeč, ker smo skupaj odtekli do Žal. Naklepetala sem se, nasmejala in natekla, pa še bi šlo, še...

Vlajko, kapo dol za organizacijo :cast1:

Matjaž, majico (ful hvala zanjo) bom pa odnesla kar Nataški v službo, ok?

na analizi sem pod vplivom solate in gamberov baje Ninočki obljubila, da grem zraven na trojni ironman :roll: Zdaj iščem priče, ki bodo potrdile, da v trenutku te obljube nisem bla pri sebi (kt da kdaj sem... :wink: ).

Ker ni bilo Darkmana, sem tokrat morila njegovo bolj prijazno, lepšo in okolju neprimerno prijaznejšo ženo. Hvala za klepet.
Uporabniški avatar
 nada
#61552
No, pa je sklenjen Runnerjev krog. Lepo doživetje :lol:.
Organizacijskemu timu kapo dol, varnost zagotovljena :wink:.
Kar se pa teka tiče, je padla ena "soft" varianta v Staškini (Staška, baje si noro narekovala tempo v Golovec...so mi prišepnili 8) ) in Raziskovalčevi družbi (Raziskovalec, daj še enkrat prišepni naslov knjige, da jo mahnem v knjižnico) do Koseškega bajerja, naprej pa z Oranžnim Slonom varno in počasi z rahlimi navigacijskimi odkloni (Slonček, upam, da ti je golaž dobro teknil; o Jezuščku v jaslicah pa kdaj drugič, a je prov ) :wink:. Aja pa Koširja smo pobrali na Dolgem mostu, s Slonom sva ga odvlekla.. al' pa onadva mene še do Golovca, tam pa konec :twisted: ... v avto pa nič več ven.
Hvala Anji in Mojci za brisače in prevoz do Fužin :lol: (upam, da so sedeži v redu).

Ne dvomim, da analiza v Subitu ne bi uspela :toast: ......pa da ste vsi varno prispeli domov.


Matjaž, a ne da boš šel enkrat z mano do konca, bom čisto pridna pa nič perverzna :oops:
Uporabniški avatar
 dedic
#61574
Hvala Tekaski forum,hvala vsem ki so organizerali tek v spomin na Runerja in hvala vsem ki so se teka udelezili.Bilo je zelo lepo.




Dedic , Vita, mami.
Uporabniški avatar
 še1PR
#61580
Za Runnerja... naj govorijo slikce izpod Golovca.


PS: za drugič bom šla k organizatorju Vlajkotu po inštrukcije kako naložit slikce po vrsti in s čim boljšo resolucijo... :oops:
Uporabniški avatar
 *Darja*
#61584
Hojla,
povedano je bilo praktično že vse. Skratka, res lep spominski tek. Kljub malo treninga sem z lahkoto pretekla polovičko. Vsa pohvala oganizatorjem.
Se vidimo!
Uporabniški avatar
 ales
#61590
Včeraj je bil res en poseben dan..

V Kranju je že zjutraj močno lilo, a se je na štartu v Fužinah vseeno obetal prijeten tek. Forumovci so kar prihajali..taki, ki jih videvamo običajno in oni, ki niso ravno pogosto udeleženci. Tko težko se pa že dolgo nismo stisnl za slikanje.

Prvih par kilometrov še v prijetno toplem vremenu, potem kar naenkrat veter in mraz. Ko da bi nas nekdo hotel opomnit, da ni čisto navadni tek. Tudi tista dolga molčeča kolona na Žalah je pokazala, koliko nam je Runner pomenil.

Mrzel veter in prve kaplje so nas hitro pogrupirale v majhne skupinice, ki so se počasi podale na kroženje po še vedno zaledeneli PST. Mojca in Alja prvič in drugič - še vse v redu..V Kosezah so se začele moje težave. Najprej je Matevž pojamral, potem je zvilo še mene. Prvič, drugič. Tinija sem na hitro odslovil, se "znebil" še Matevža in sem lahko preklopil na en počasnejši ritem. A se je vleklo. Pri kitajski sem premišljeval, kako fino bi bilo, če bi imeli kar tu analizo. A se sto metrov kasneje niti slučajno nisem hotel usest k puncama(saj, prav zelo me nista vabili..mogoče mi je edin malo žal za ono pecivo, tm je bilo še v koščkih, a ne?) Na vrhu Golovca sem se odločil za bližnjico(?) po cesti. No in tako sem po dolgih in zavitih ovinkih pristal v Hrušici. Tu se je dež spremenil v ledeno sodro, ki je bila s severnim vetrom prav nemogoča kombinacija. A sem zdržal. K sreči je Tomaž prišel toliko pred menoj, da je bil avto že prijetno ogret in v pravem metežu sva se odpeljala do Subita.

Tu so se čudni dogodki kar nadaljevali. Najprej me je tako zeblo, da sem še ene deset minut drgetal. Kaj ste zamudili-Nataša mi je roke grela. To pa res ne vidiš prav pogosto. Tist krožnik hrane sem zmazal "in no time", pivo se je pa ustavilo-čudno. In ker so me doma že pogrešali, je bilo treba prav kmalu po nespluženih cestah domov.

Doma se je zgodba ponovila, le da sem bil tu deležen blagodati domače oskrbe. Ko se ob ene sedmih končno "odtajam" se je Alenki zazdelo, da sem pa nekam vroč. Zmerim temperaturo-termometer pokaže 39 stopinj. Se nabutam lipovega čaja s cedevito in medom, pojem lekadol in zaspim do jutra. Zjutraj seveda o povišani vročini ni duha, cel današnji dan sem preživel na poti po Sloveniji, še kake utrujenosti od včerajšnjega teka ne čutim(no ja, saj prav nažigal pa tudi nisem).

Čudno, saj pravim!

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA