- 01 Jul 2009, 11:28
#189005
Spoštovani prijatelji tekmovalnega trekinga.
Najlepše hvala za sodelovanje v tej »javni obravnavi« sistema tekmovalnega trekinga in treking lige (STL) z upanjem, da se bo še nadaljevala v takem pozitivnem (produktivnem) duhu kot zdaj.
Po letu in pol (so)delovanja je bil že čas, da se izrazijo tudi udeleženci – in to o sistemu na splošno in ne pod vplivom vtisov npr. iz zadnje prireditve.
Če na kratko rezimiramo dosedanjo razpravo, ugotovomo, da se razpravlja predvsem o izvedbah starta in cilja, skupnih prihodih v cilj, točkovanju oz. nagrajevanju in vrednotenju uspešnosti tekmovalcev.
Dodajamo k razpravi naslednjih nekaj točk in poudarjamo, da spodnje besedilo ni »uradno besedilo STL«, ampak le del razprave za boljši jutri
.
Poleg tega naj vse »nove« takoj potolažimo, da ne bodo ostali brez potrebnih informacij, če spodnjega teksta ne bodo prebrali…
1. Sistem treking lige ni stalen in se oblikuje štiri-partitno:
- s strani org. treking lige (ideja povezave tekmovanj, grobi okvir)
- s strani organizatorjev posameznih trekingov (ideje, možnosti)
- s strani udeležencev (predlogi, odzivi)
- s strani sponzorjev ipd. (marketinški, vsebinski)
Vse strani je potrebno in smiselno poslušati in upoštevati in tako bo tudi v naprej.
2. Nočemo togega in dolgočasnega sistema STL
Pa vendar - sistem treking lige temelji na pravilih, ki so brez nadaljnjega za celo sezono enaka. Pred vsako naslednjo sezono se pismeno opozori na vse morebitne spremembe pravil oz. sistema STL, ki bo spet v celi sezoni enak.
Na eni strani si v STL želimo jasnih in nedvoumnih postavk, ki zadevajo predvsem učinke tekmovalcev, na drugi strani pa si želimo diferenciacijo trekingov in veliko domišljije pri organizatorjih - vse v luči, da bi udeleženci čim več zanimivega doživeli.
Naj bo torej STL nekaj, kar se načeloma stalno razvija, kar včasih tudi nekoliko provocira, pa kdaj malo tudi eksperimentira, in predvsem naj liga pelje svojo pot – novo in neodvisno od tekaških maratonov, orientacijskih tekmovanj in drugih športov. Izkazalo se je, da ste tekmovalci sijajni uporabniki – prijetni, strpni in ustvarjalni za ta nas skupen produkt
.
3. Čas ni vse
Čeprav se čas meri, le-ta naj ne bi bil edini oz. celo - naj ne bi bil glavni dejavnik uspeha in nagrajevanja na trekingih, ker v tem primeru dobimo iz trekinga klasičen kros (tek). V ligi smo od fizičnih najbolj naklonjeni prav vzdržljivostni komponenti, kot pa katerikoli drugi. Prej si »razvoj« treking tekmovalcev predstavljamo kot postopen prehod na daljše kategorije, kot pa skrajno izpopolnitev v šprinterskem dirkanju na čas v krajših kategorijah. Takšne so tudi letne končne razglasitve. Imamo in zaenkrat želimo imeti le enega najboljšega trekerja, trekerico in ekipo v državi in nič več.
4. Idealni model
Čeprav takega modela v naravi (oz. pri pripravi tras) ni mogoče vedno doseči, vam ga vseeno predstavljamo. Gre za model kategorizacije in točkovanja, ki je nam v STL trenutno najbližji in ga predlagamo lok. organizatorjem. Je tudi najbolj razviden glede točkovanja in omogoča postopno »rast« oz napredovanje tekmovalcev. Seveda pa gre samo za model!
Osnova vsega je celotna ULTRA trasa z vsemi KT-ji, kar pomeni 100% dolžine in težine (maksimum).
Vsaka kategorija naj bi imela le eno uradno bližnjico-short cut (kot opcija na voljo pred limitom, a obvezna po časovnem limitu) in uporaba izključno te bi zagotavljala tekmovalcu še vedno uvrstitev in točke iste kategorije. Vsak odmik bi pomenil diskvalifikacijo, razen če bi tekmovalec dokazal nasprotno (glej zgornji tekst ZarkaM, zadnji odstavek,)
Torej:
Kategorija ULTRA celotna ----- dolžina 100% --- točkovanje dvojno
Kategorija ULTRA short cut --- dolžina 75-85% --točkovanje dvojno
Kategorija POHODNIŠKA celotna---dolžina 50% --- točkovanje enojno
Kategorija POHODNIŠKA short cut—dolžina 25-35%--točkovanje enojno
Kategorija AKTIVNA ----------------dolžina do 25% --- ni točk
- Pri tem se sistem-režim obvezno objavi v razpisu, roadbooku ipd., tako da se točno ve, kdo dobi kdaj in koliko točk
- Pri tem model udeleženca s točkovanjem in postopno rastjo izziva (ali bolje vzpodbuja) k napredovanju v kategorijah – npr. nekdo pride zadevo najprej probat z AKTIVNO kat. – ok., potem vidi, da lahko tekmuje, zato gre naslednjič na POHODNIŠKO, čez čas si upa že na ULTRO, ker se lahko zanaša na skrajšano varianto ULTRE, ki je od pohodniške daljša le za 25% ultre in ne enkrat več. Na koncu mu uspe narediti celo ULTRO . Šele potem začne tekmovati na čas 
- Model s točkovanjem in enim možnim shortcutom temelji na izzivanju tekmovalcev k novim dosežkom, a je hkrati primeren prav za vsakogar
- Ta model je v okviru veljavnih pravil STL
Seveda prosimo, da se tekmovalci na ta idealen model ne zanašajo in ga ne zahtevajo na vsaki tekmi, ker tega ni možno vedno uresničiti na terenu - vse se poruši, če so traser ali organizator (pre)togi in če je vreme slabo in pridejo na plan rezervne variante. Itn, itd.
Tudi ne želimo in zahtevamo od org., da je tak model (režim) vedno prisoten in da si org. ne morejo spomniti nekaj drugega, gotovo pa bo –
- vsak režim na tekmi odslej razpisan, tako da bodo tekmovalci vedeli, na katero kategorijo se je smiselno prijaviti.
5. Izvedba starta in cilja
Zaenkrat ne razmišljamo o kronometrskih štartih in čipih, skupni start zahteva tudi sponzor ali upravni organ (če gre za zaporo) ipd.
Prav tako ne razmišljamo o uvedbi »foto-finišev« in nasilnega razbijanja skupin v ciljni ravnini. Zakaj so skupni cilji popularni, ste dobro opisali v zgornji razpravi. Odličen in hudomušen je predlog, da bi se tekmovalci, ki želijo skupaj končati (ker so se pač spoprijateljili na trasi - in prav je tako) morali ob prihodu v cilj držati za roke.
Spodbujamo pa organizatorje k manevrom, ki naj bi sprožili ločevanje, a vse v mejah regularnosti.
6. Razdelitev točk pri isti uvrstitvi - osnova za točke je uvrstitev
Ostane tako, kot je, ker so pravila za 2009 taka – torej osnova za točke je uvrstitev. V tem primeru je normalno, da – če so trije zmagovalci, da dobilo vsi največjo - zmagovalno garnituro točk, četrto uvrščeni pa dobi točke za 4. mesto. Pri tem je ta sicer res nekoliko na slabšem, saj je bilo konkurentom podeljenih absolutno več točk, kot pa če bi bili ti razvrščeni od mesta 1 do 3. teoretično bi se lahko zgodilo, da bi npr. na ULTRI tekmuje 20 ljudi in jih 19 pride skupaj v cilj kot zmagovalci – vsi dobijo 200 točk, zadnji dvajseti pa le drobižek za njegovo mesto
Tekmovalcem od zadaj ostane le to, da prehitijo ali ukanejo tekmovalca odspredaj in bo takoj bolje tudi s točkami.
Tako pač je v STL 2009 in vsak si dozira svojo mero družabnosti in tekmovalnosti.
Če pa bi bila osnova za točkovanje nagrajevanje (predvsem najboljših), kjer si npr. trije zmagovalci razdelijo nagrade za prva tri mesta, potem bi se tem podelilo le aritmetično sredino (povprečje) seštevka točk prvih treh mest. Ta način sploh ni slab, a povzroči nam več dela in glavobola
s točkovanjem in možnosti za napake in je tudi slabše sledljiv.
7. Napake
Male napake se nam dogajajo (se opravičujemo, a ne zmoremo in ne znamo popolnoma brez njih
), tako pri dodelitvi točk, izpadih in napakah strani, do protokolarnih nerodnosti na tekmovanjih in napakah na trasah. Sproti opozarjajte nanje, skušali jih bomo popraviti čimprej v luči zadovoljstva vseh vpletenih.
Večje napake so kršitve pravil.
Te je potrebno popraviti in obrazložiti. Vse, kar je izven pravil, so lahko le predlogi za naprej, saj se pravila kot rečeno znotraj sezone ne spreminjajo.
8. Razkritje trase, kontrolnih točk in koordinat
Hec ali dejstvo je v tem, da so stališča glede tega znotraj same STL, kakor tudi med vsemi sodelujočimi zaenkrat tako različna in vsakasebi, da v tem trenutku ni mogoče doreči končne besede, zato računamo na prilagodljivost tekmovalcev na vsakem trekingu posebej.
Gremo torej novim trekingom in dogodivščinam naproti!
Za STLjanez
Najlepše hvala za sodelovanje v tej »javni obravnavi« sistema tekmovalnega trekinga in treking lige (STL) z upanjem, da se bo še nadaljevala v takem pozitivnem (produktivnem) duhu kot zdaj.
Po letu in pol (so)delovanja je bil že čas, da se izrazijo tudi udeleženci – in to o sistemu na splošno in ne pod vplivom vtisov npr. iz zadnje prireditve.
Če na kratko rezimiramo dosedanjo razpravo, ugotovomo, da se razpravlja predvsem o izvedbah starta in cilja, skupnih prihodih v cilj, točkovanju oz. nagrajevanju in vrednotenju uspešnosti tekmovalcev.
Dodajamo k razpravi naslednjih nekaj točk in poudarjamo, da spodnje besedilo ni »uradno besedilo STL«, ampak le del razprave za boljši jutri
. Poleg tega naj vse »nove« takoj potolažimo, da ne bodo ostali brez potrebnih informacij, če spodnjega teksta ne bodo prebrali…
1. Sistem treking lige ni stalen in se oblikuje štiri-partitno:
- s strani org. treking lige (ideja povezave tekmovanj, grobi okvir)
- s strani organizatorjev posameznih trekingov (ideje, možnosti)
- s strani udeležencev (predlogi, odzivi)
- s strani sponzorjev ipd. (marketinški, vsebinski)
Vse strani je potrebno in smiselno poslušati in upoštevati in tako bo tudi v naprej.
2. Nočemo togega in dolgočasnega sistema STL
Pa vendar - sistem treking lige temelji na pravilih, ki so brez nadaljnjega za celo sezono enaka. Pred vsako naslednjo sezono se pismeno opozori na vse morebitne spremembe pravil oz. sistema STL, ki bo spet v celi sezoni enak.
Na eni strani si v STL želimo jasnih in nedvoumnih postavk, ki zadevajo predvsem učinke tekmovalcev, na drugi strani pa si želimo diferenciacijo trekingov in veliko domišljije pri organizatorjih - vse v luči, da bi udeleženci čim več zanimivega doživeli.
Naj bo torej STL nekaj, kar se načeloma stalno razvija, kar včasih tudi nekoliko provocira, pa kdaj malo tudi eksperimentira, in predvsem naj liga pelje svojo pot – novo in neodvisno od tekaških maratonov, orientacijskih tekmovanj in drugih športov. Izkazalo se je, da ste tekmovalci sijajni uporabniki – prijetni, strpni in ustvarjalni za ta nas skupen produkt
. 3. Čas ni vse
Čeprav se čas meri, le-ta naj ne bi bil edini oz. celo - naj ne bi bil glavni dejavnik uspeha in nagrajevanja na trekingih, ker v tem primeru dobimo iz trekinga klasičen kros (tek). V ligi smo od fizičnih najbolj naklonjeni prav vzdržljivostni komponenti, kot pa katerikoli drugi. Prej si »razvoj« treking tekmovalcev predstavljamo kot postopen prehod na daljše kategorije, kot pa skrajno izpopolnitev v šprinterskem dirkanju na čas v krajših kategorijah. Takšne so tudi letne končne razglasitve. Imamo in zaenkrat želimo imeti le enega najboljšega trekerja, trekerico in ekipo v državi in nič več.
4. Idealni model
Čeprav takega modela v naravi (oz. pri pripravi tras) ni mogoče vedno doseči, vam ga vseeno predstavljamo. Gre za model kategorizacije in točkovanja, ki je nam v STL trenutno najbližji in ga predlagamo lok. organizatorjem. Je tudi najbolj razviden glede točkovanja in omogoča postopno »rast« oz napredovanje tekmovalcev. Seveda pa gre samo za model!
Osnova vsega je celotna ULTRA trasa z vsemi KT-ji, kar pomeni 100% dolžine in težine (maksimum).
Vsaka kategorija naj bi imela le eno uradno bližnjico-short cut (kot opcija na voljo pred limitom, a obvezna po časovnem limitu) in uporaba izključno te bi zagotavljala tekmovalcu še vedno uvrstitev in točke iste kategorije. Vsak odmik bi pomenil diskvalifikacijo, razen če bi tekmovalec dokazal nasprotno (glej zgornji tekst ZarkaM, zadnji odstavek,)
Torej:
Kategorija ULTRA celotna ----- dolžina 100% --- točkovanje dvojno
Kategorija ULTRA short cut --- dolžina 75-85% --točkovanje dvojno
Kategorija POHODNIŠKA celotna---dolžina 50% --- točkovanje enojno
Kategorija POHODNIŠKA short cut—dolžina 25-35%--točkovanje enojno
Kategorija AKTIVNA ----------------dolžina do 25% --- ni točk
- Pri tem se sistem-režim obvezno objavi v razpisu, roadbooku ipd., tako da se točno ve, kdo dobi kdaj in koliko točk
- Pri tem model udeleženca s točkovanjem in postopno rastjo izziva (ali bolje vzpodbuja) k napredovanju v kategorijah – npr. nekdo pride zadevo najprej probat z AKTIVNO kat. – ok., potem vidi, da lahko tekmuje, zato gre naslednjič na POHODNIŠKO, čez čas si upa že na ULTRO, ker se lahko zanaša na skrajšano varianto ULTRE, ki je od pohodniške daljša le za 25% ultre in ne enkrat več. Na koncu mu uspe narediti celo ULTRO
. Šele potem začne tekmovati na čas - Model s točkovanjem in enim možnim shortcutom temelji na izzivanju tekmovalcev k novim dosežkom, a je hkrati primeren prav za vsakogar
- Ta model je v okviru veljavnih pravil STL
Seveda prosimo, da se tekmovalci na ta idealen model ne zanašajo in ga ne zahtevajo na vsaki tekmi, ker tega ni možno vedno uresničiti na terenu - vse se poruši, če so traser ali organizator (pre)togi in če je vreme slabo in pridejo na plan rezervne variante. Itn, itd.
Tudi ne želimo in zahtevamo od org., da je tak model (režim) vedno prisoten in da si org. ne morejo spomniti nekaj drugega, gotovo pa bo –
- vsak režim na tekmi odslej razpisan, tako da bodo tekmovalci vedeli, na katero kategorijo se je smiselno prijaviti.
5. Izvedba starta in cilja
Zaenkrat ne razmišljamo o kronometrskih štartih in čipih, skupni start zahteva tudi sponzor ali upravni organ (če gre za zaporo) ipd.
Prav tako ne razmišljamo o uvedbi »foto-finišev« in nasilnega razbijanja skupin v ciljni ravnini. Zakaj so skupni cilji popularni, ste dobro opisali v zgornji razpravi. Odličen in hudomušen je predlog, da bi se tekmovalci, ki želijo skupaj končati (ker so se pač spoprijateljili na trasi - in prav je tako) morali ob prihodu v cilj držati za roke.
Spodbujamo pa organizatorje k manevrom, ki naj bi sprožili ločevanje, a vse v mejah regularnosti.
6. Razdelitev točk pri isti uvrstitvi - osnova za točke je uvrstitev
Ostane tako, kot je, ker so pravila za 2009 taka – torej osnova za točke je uvrstitev. V tem primeru je normalno, da – če so trije zmagovalci, da dobilo vsi največjo - zmagovalno garnituro točk, četrto uvrščeni pa dobi točke za 4. mesto. Pri tem je ta sicer res nekoliko na slabšem, saj je bilo konkurentom podeljenih absolutno več točk, kot pa če bi bili ti razvrščeni od mesta 1 do 3. teoretično bi se lahko zgodilo, da bi npr. na ULTRI tekmuje 20 ljudi in jih 19 pride skupaj v cilj kot zmagovalci – vsi dobijo 200 točk, zadnji dvajseti pa le drobižek za njegovo mesto
Tekmovalcem od zadaj ostane le to, da prehitijo ali ukanejo tekmovalca odspredaj in bo takoj bolje tudi s točkami.
Tako pač je v STL 2009 in vsak si dozira svojo mero družabnosti in tekmovalnosti.
Če pa bi bila osnova za točkovanje nagrajevanje (predvsem najboljših), kjer si npr. trije zmagovalci razdelijo nagrade za prva tri mesta, potem bi se tem podelilo le aritmetično sredino (povprečje) seštevka točk prvih treh mest. Ta način sploh ni slab, a povzroči nam več dela in glavobola
s točkovanjem in možnosti za napake in je tudi slabše sledljiv.7. Napake
Male napake se nam dogajajo (se opravičujemo, a ne zmoremo in ne znamo popolnoma brez njih
), tako pri dodelitvi točk, izpadih in napakah strani, do protokolarnih nerodnosti na tekmovanjih in napakah na trasah. Sproti opozarjajte nanje, skušali jih bomo popraviti čimprej v luči zadovoljstva vseh vpletenih.Večje napake so kršitve pravil.
Te je potrebno popraviti in obrazložiti. Vse, kar je izven pravil, so lahko le predlogi za naprej, saj se pravila kot rečeno znotraj sezone ne spreminjajo.8. Razkritje trase, kontrolnih točk in koordinat
Hec ali dejstvo je v tem, da so stališča glede tega znotraj same STL, kakor tudi med vsemi sodelujočimi zaenkrat tako različna in vsakasebi, da v tem trenutku ni mogoče doreči končne besede, zato računamo na prilagodljivost tekmovalcev na vsakem trekingu posebej.
Gremo torej novim trekingom in dogodivščinam naproti!
Za STLjanez
