Pustolovsko doživljajsko pohodništvo po Sloveniji in okolici - uradni forum Slovenske treking lige

Moderator: treking liga

#205446
Spoštovani prijatelji,

hvala vam vsem za udeležbo in druženje na zadnji tekmi v Laškem. Mi smo uživali z vami in lahko bi se reklo, da smo si vsi skupaj naredili en lep in vesel dan.
Upamo, da tudi vi delite naše mnenje.
Imeli smo tudi srečo z vremenom, kot da bi si dež tam zgoraj rekel: "OK, če že tolk težijo, pa jim dejmo pustit, da tole tekmo speljejo, pol koj pa začnem spet zalivat..." :lol:

No tekma sama pa tokrat res ni bila pretežka, saj so vsi hitro in zanesljivo prispeli v cilj. Ultrašem smo mogoče res nekajkrat malo "dvignili piskrček", toda če verjamete ali ne, točno tako je bilo tudi mišljeno.
Priznamo tudi nekaj napak, ki jih je vmes kakšno precizno tekmovalno oko opazilo, a vedeti je treba, da je bila Laška runda ene od najbolj ljudskih trekingov, saj smo uspeli zanimirati zanj veliko domačinov, tako za pomoč, kot za udeležbo.

In to nas najbolj veseli, da je bila tekma tudi v kraju izziv, da so se (in se še bodo) o njej pogovaljali doma, v gostilnah itd.

Tako je torej bilo!

Upamo, da ste zadovoljni z zaključkom sezone in z dejstvom, da ste bili tudi vi letos en del tega, po svoje kar veličastnega "biksanja"!
stl
#205491
Z zornega kota opazovalke (bolj kot povezovalke), naj čestitam vsem, ne samo nagrajenim, ki ste prehodili, pretekli ali se sprehodili po začrtanih poteh Laške runde. Bilo mi je v veselje spoznati ne samo ljudi, ampak tudi cilj Slovenske treking lige, ki je predvsem druženje, spoznavanje samega sebe in narave, nekaj tekmovalnosti, predvsem pa zdrava zabava, ki jo med ljudmi še kako primankuje.
Po pripovedovanjih o vtisih s poti, človeka zamika, da bi tudi sam občutil in doživel nekaj podobnega in ni hudič, da se to ne bo zgodilo v 2010.
Ne, ni hudič, ampak HODIČ...
Naj vam služi pri vseh oblikah uporabosti, ki so bile predstavljene ob zaključku letošnje sezone. Se vidimo...če ne z mikrofonom v rokah, pa prav gotovo na poteh prelepe dežele Slovenske.
Za domovino s HODIČEM naprej ;) ;)
#205508
Najprej Bravo TanjaS!!
...


Dragi organizatorji STL!
Najlepše se vam zahvaljujemo za vse lepe dni in trenutke, ki nam jih pripravljate...
Tale zadeva, ki nosi ime »treking« je res nekaj posebnega. To ni tekmovanje… To ni borba v ciljnem lijaku, kdo bo prej… To je nekaj čisto drugega… Zabava, ki »dobro zadene« (bi lahko rekli nekateri) ali pa... nekaj z okusom, ki trajaaaa in traja… (bi si lahko sposodili s TV reklam...)
To je res spoznavanje sebe…
Vsaj na »ultrah« je tako. Po celodnevnem prezračevanju telesa in možganov pride na dan tisto »tapravo« - bistvo… (in sekunde oz. vrstni red to gotovo niso…). Zadeva traja dovolj dolgo, je dovolj naporna in dovolj nepredvidljiva, da začne človek okolico sprejemati drugače...
(na)UČI se (ob)ČUTITI in (pred)VIDETI…

Tminski migavci smo se udeležili treh »ulter« in ene »pohodniške« in vedno (ampak res vedno) nam je bilo SUUUPER! Vi bi rekli, da smo bolj »šparovne sorte« in želimo dobiti za svoj denar kar največ (ur uživanja, namreč…) in da smo zato v cilju vedno »b'l pr' tazadnih«, ampak… Vedno nam je takooooo lepo… Pa da ne mislite, da ne hitimo… Vedno gremo na vso moč (resnici na ljubo – mojo, kot najšibkejšega člena) … in zvečer, po celodnevnem »preganjanju« smo precej utrujeni, a prezadovoljni in polni vtisov.
In ko naslednji dan odpade še tisto …»utrujeni«…, ostane le še čisto zadovoljstvo in »tisoč zgodb«…
Kaj vse smo že doživeli na naših trekih… Koliko čarobnih trenutkov smo si že shranili v »večni spomin«… in koliko jih še bomo… in kolikokrat se bomo še smejali ob obujanju spominov na naše dogodivščine…
Ali je kdo pomislil, kaj to pomeni za (telesno in duševno) zdravje…? (Mislim, da bi vaš glavni sponzor moralo biti Ministrstvo za zdravje…).

Hvala vam in hvala vsem, ki so vam pomagali, da nam je (bilo) lepo …

Se vidimo naslednje leto! ...s hodičem naprej!
#205567
Laška runda je bila moja 5. letošnja tekma v STL in če prištejem še lanske, skupaj 8. Vedno v pohodniški kategoriji. Naslednje leto se obvezno spopadem z ulto. Kot je rekla TanjaS: Ultra ženska se tako dobro sliši. Tudi jaz si želim to postati. :D
Kot se za Gorenjko spodobi, sem za ultro trenirala že na letošnjih tekmah. Pohoniško traso sem večkat podaljšala za nekaj km, iskala prehode z več višinci in tako uspela ujeti hodiča za rep.
Čestitam ! Hodič je zadetek v polno. :clap:

Pohvaliti moram Laščane, ki so se množično odzvali klicu STL. Veliko bolj prietno je iskati žive KT, s katerimi lahko poklepateš, ti dajo kakšen koristen namig, postrežejo s suhim sadjem, pijačo.... Zelo dobrohotno je tudi spremstvo domačinov na poti. Spotoma zveš veliko zanimivih reči in in čas oz. pot na tak način zelo hitro mine. :wink:

STL in vsem pomagačem nalepša hvala. Vedno boljši ste. :cast: Po vsaki tekmi imam na zalogi najmanj eno zgodbo za vnuke več in zato ga bom biksala, dokler se bo dalo. :--
Lp E.
#205593
Druga sezona STL je za nami. Osem dni biksanja z enako mislečimi v krasnem okolju. Vsaka tekma je bila nekaj posebnega in vsake se spominjam po nečem posebnem.

Rogla: Matejeva izjava, "Zdaj pa grem raje z vami"
Muta: Koprive, koprive in še enkrat koprive, pa tudi ...
Bovec: Lift v drugem delu trase
Luče: Spust s snežne jame in zagozditev v robidovju pred zadnjo kontrolo
Storžič: Prebijanje skozi ruševje
Gorjanci: Kvalitetno izgubljanje in srečanje prijateljev iz vseh vetrov na Pirčevem vrhu
Učka: Plazenje skozi trnje do 6. kontrole
Laško: Sneg, blato, mokre noge in .....

Nekomu, ki ni iz enakega testa ne more biti niti približno jasno kako se lahko človek prijetno spominja takih dogodkov. V čem je mik z golimi rokami grabiti po koprivah ki bujno rastejo iz gnojnice iz bližnjega hleva? Kako more nekdo uživati, ko se ves popraskan in z dlanmi lepljivimi od smole išče prehod skozi ruševje? Kakšen smisel življenju dajejo mokri čevlji in čemu je v takem vremenu sploh smiselno zapuščati topel dom? Le kako bi lahko razumeli, ko dejansko izgleda tako, kot da preživljamo neizživeto otroštvo, kot da nas mame in očeti niso pustili skakati po lužah. Ampak skakati po lužah ni zdaj nič manj prijetno kot je bilo, ko smo imeli 4 leta, le da jih je večina to pozabila.

Trekerji nismo, oziroma smo se tega znova spomnili.

Kakšen občutek svobode dobiš, ko se odločiš da jo boš mahnil po brezpotju. Ni več meja, ni več "tja ni poti". Povsod je pot, kamorkoli se da priti. Kar vidiš je dosegljivo, Čez eno uro, čez dve, morda do večera, morda nekoč, ko še malce zrastem. Ampak JE dosegljivo.

In za začimbo še malce zdrave tekmovalnosti. A tudi tekmovalni del "dogodka" ima poseben pridih. Kdor te je prehitel ni nujno da bo pred tabo na cilju, in kogar si po šprinterskem štartu pustil daleč za seboj se lahko mirno nadejaš da te bo morda že uro ali dve čakal v cilju. Nenadejano srečanje na trasi spremeni posameznike v ekipo, ki misli in dela skupaj. In tako zavezništvo traja dokler se nekdo ne odloči, da gre po svoje. Brez zamere, s čestitkami v cilju tako tistim, ki so prišli dolgo pred teboj, kot tistim na katere je bilo treba čakati do poznega večera. Ker le trekerji vemo kako se je biksalo na trasi in kako smo uživali v trplenju.

Tega si želimo trekerji. Takšnega kruha in takšnih iger nam dajte, pa se nas ne boste zlahka znebili. Tovrstnega kruha smo letošnjo sezono bili deležni v obilicah, in igrali smo se do poznih popoldanskih ur, včasih tudi pozno v noč.

A vendar, tu in tam je šlo tudi kaj narobe. Ali pa vsaj drugače kot si sam predstavljam da bi na treking ligi moralo iti. Žal najbolj prav na zadnji tekmi.
treking liga napisal/-a:Ultrašem smo mogoče res nekajkrat malo "dvignili piskrček", toda če verjamete ali ne, točno tako je bilo tudi mišljeno.

Če je bil to cilj, vam je pri meni res uspelo. Pošteno mi je dvignilo pisker. Dejansko toliko da me je minilo do tekmovanja. Če ne bi bil v tako dobri družbi, bi verjetno najraje po najbližji poti odšel proti cilju. Hja, ko se je zadeva zgodila drugič, sem dejansko tako tudi naredil. :-)

A kakšen globok vzrok se skriva v želji da se tekme spominjam po dvigovanju piskra? "Pošljite me" preko močvirja, v globoko ruševje, slalom po grebenih med dvema dolinama... Bolj bo težko, bolj bom užival, a kontrolna točka naj bo tam kjer je rečeno da je. Pa četudi je butasto/čudno/neracionalno postavljena. Naj bo tam! Na Laški rundi z dvema ni bilo tako. Začelo se je s KT 8. Ko smo prišli do vrha smučišča nas je na zg. postaji vlečnice (ki je skoraj na vrhu) čakala informacija, da je KT v bližini spodnje postaje na smučišču in ne v gozdu. Nenavadno, a v normalnih razmerah še sprejemljivo. Nenavadno zato, ker, če je nekdo prišel tu gor, da je zalepil list, bi lahko tu pustil tudi perforator. A traser se je odločil drugače. Odločil se je da bo dodal še eno KT, saj če nisi prišel do (nesojene KT8) nisi mogel vedeti kje naj bi bila sojena. Do sem še vse lepo in prav. Pa smo se spustili --- oddričali, oddrsali proti spodnji postaji v meglo (Le kdo bi si mislil da je novembra lahko pod Kalom megla). In tako nas je osem krožilo v megli po območju spodnje postaje vlečnice in iskali perforator. Tako bi lahko iskali še dandanes, če ne bi poklicali organizatorja, ki nas je napotil na cesto višje gori. In pomisli, tam se znajde tunel in perforator na sredi tunela. Halo? A smo na tekmovanju treking lige ali na gobarjenju? Ja, res mi je dvignilo pisker. Če grem nabirat gobe, vem da so gobe nekje zunaj in jih bom z nekaj sreče našel, z malce manj sreče pa spregledal. Če pa grem na tekmo treking lige, pričakujem da ga bom biksal zaradi lastnih neumnosti, napačnih odločitev, prevelike tekmovalne vneme, premajhne pozornosti na podrobnosti na karti, a točka bo tam kjer je napisano in narisano da je. In ko pridem tja, kjer naj bi bila in sem prepričan da sem na tistem mestu, sta le dve opciji. Če najdem perforator, luknjam in grem naprej. Če ga ne najdem in sem prepričan sam vase, verjamem da ga je nekdo odnesel. Fotografiram kot dokaz in ga grem naprej biksat. Kadar pa nabiram gobe, pa pod isti grm pogledam 10x, potem po občutku dva izpustim in gledam naprej in upam, da bom našel gobe. Ker gobe so nekje tukaj, le najti jih je treba, pa ti pri tem praktično nobeno znanje orientacije, mišice, opazovanje terena ne pomaga.

V soboto sem pri KT8 iskal gobe. A gobarjenja s KT8 ni bilo konec. Dobra družba je pomagala pokriti pisker. Nadaljevali smo proti neznani lokaciji KT9. Uporabili smo metodo mišic. Tudi prav. Prvi namig iz kuverte (razdalja in azimut) je bil korekten.a ko bi ga bilo smiselno uporabiti se je kazala kot ugodnejša taktika sledenja. Kasneje pa mi je bilo že vseeno. Vsekakor je bila KT9 lep ocvirek s katerim pa ni bilo nič narobe. Je pa bilo toliko bolj s KT16. Spet gobarjenje. Ob napredovanju od KT14 do KT15 opazim lep prehod proti pokopališču v dolini. Kar čez travnik jo bomo mahnili, potem pa okoli pokopališča do vhoda in to je to. Poberemo KT15, gremo nazaj in tečemo po travniku. Opazujem kje je vhod v pokopališče. Tam na vzhodni strani ob cesti je. Razmišljam po kateri strani naj obidemo pokopališče, ko se oglasi drugi velbod da je kontrola tik pred nami. Kje, kje? Gledam k vhodu, pa nič ne najdem. "Tam pod drevesom je". Uh, pa res. Samo, čakaj to ne more biti naša kontrola, ker naša je pri vhodu v pokopališče, ne pa na drugi strani?!?! Ali pa spet nabiramo gobe, le da smo tokrat imeli srečo in se dobesedno zaleteli v gobana? KT je bila živa. Vprašam kontrolorja im mi zagotovi da sem na pravi točki. Lepa reč. Vsega sem imel dovolj in sem šel proti cilju. :-)

Toda, kaj če bi izbrali drugo pot v dolino? Pri vhodu v pokopališče bi lahko iskal kolikor dolgo bi hotel, pa ne bi nič našel. Bil bi pred dilemo ali iskati še naprej (in zgubljati čas) ali pa fotografirati. Se lahko držim pravila, če perforatorja na KT ni, lahko fotografiram. Bo organizator upošteval fotografijo ali pa točke ne bo priznal, ker so drugi imel več sreče in našli skrit perforator. Saj mora biti na vhodu v pokopališče, če je tako narisano in tako piše. Na srečo teh dilem ni bilo, ker je bilo gobarjenje uspešno.

Vendar je zgornji scenarij čisto mogoč. KT3 je bila 12 moških korakov od cerkvenih vrat. Če si bil dovolj vztrajen in/ali ko si se dovolj zasmilil kontrolorju si uspel najti perforator v votlem deblu lipe. Glede na to da sem na KT3 bil -- dobesedno pri vratih cerkve -- ali bi organizator priznal fotografijo mene in cerkvenih vrat, ker pač proglasim da je perforator bil obešen (recimo na lipo), pa ga je nekdo odnesel in grem naprej. Bil sem tam, perforatorja ni bilo tam. Fotografiram in grem naprej. Korektno ne? V skladu s pravili, a hkrati nekorektno do tistih, ki bolj vztrajno iščejo kje je skrit perforator. Čas, ki ga nekdo porabi na lokaciji KT je torej odvisen od tega po kolikšnem času mu dvigne pisker.

Ja, v na Laški rundi mi je 3x dvignilo pisker. Vsega skupaj v letošnji sezoni treking lige 4x. 3x v Laškem in enkrat na Muti. Vedno iz istega razloga. KT ni bila tam kjer je bilo napisano da je, ali pa je perforator na KT skrit.

Začinite traso, poskrbite da bomo izgubljali čas z napačnimi odločitvami, nepozornim branjem karte, toda KT postavite na nedvoumne točke in to tja kjer je narisano na zemljevidu in jasno opisano v road booku. Skrijte pot do točke, ne pa KT oziroma perforatorja. Naj se izkaže kdo je boljši v vzdržljivosti, branju karte, ocenjevanu prehodnosti terena, izbiri taktike sledenja, bežanja, sodelovanja ne pa v gobarjenju. Pustite to gobarjem, ne jim hoditi v zelje.

Dovolj o tem.

V nedeljo smo končali sezono. Zaključna prireditev je bila nekaj posebnega :cast:. Prav je, da ste se spomnili tudi tistih najbolj racionalnih trekerjev. Čas je minil kot bi mignil.

treking liga napisal/-a:Upamo, da ste zadovoljni z zaključkom sezone in z dejstvom, da ste bili tudi vi letos en del tega, po svoje kar veličastnega "biksanja"!

Bilo je lepo, nepozabno. In verjamem da ga bomo drugo leto še bolj biksali.
:laola
#205596
ZarkoM napisal/-a:...Kakšen občutek svobode dobiš, ko se odločiš da jo boš mahnil po brezpotju. Ni več meja, ni več "tja ni poti". Povsod je pot, kamorkoli se da priti. Kar vidiš je dosegljivo, Čez eno uro, čez dve, morda do večera, morda nekoč, ko še malce zrastem. Ampak JE dosegljivo...
:clap:
#205648
:D

ZarkoM napisal/-a:Ja, v na Laški rundi mi je 3x dvignilo pisker. Vsega skupaj v letošnji sezoni treking lige 4x. 3x v Laškem in enkrat na Muti. Vedno iz istega razloga. KT ni bila tam kjer je bilo napisano da je, ali pa je perforator na KT skrit.


Moram se nasmejati. Žarko v bistvu si imel še srečo, kajti če bi pot premagoval med zadnjimi, ki smo vztrajno pobirali vse KT, ne glede na gobarjenje, bi se na Mrzlici vračal
s pobočja proti Kalu v kočo, ker ne bi prejel navodil o KT 9, na Kalu pa bi zaman prečesal celotno igrišče in iskal performator, ker se je možakar na kontroli ob hudi žeji in strahu pred krajo, odločil odnesti ga s seboj na toplo.

Mene pa še bolj od gobarjenja moti, da organizator ne upošteva pravil, katere postavlja sam. Zato ob prihodu naslednje sezone predlagam, da pravila opusti, kajti za njihovo izvajanje nima volje (izguba tekmovalcev in prihodka), vsekakor pa bi se dvignila raven samega tekmovanja in nekateri tekmovalci ne bi imeli dolgih ušes, drugi pa ne trofej, ki jim po pravilih TL ne gredo.

Seveda pa je vse skupaj hitro pozabljeno, kajti odlična trekerska družba in vzdušje te pomanjkljivosti 10x odtehtata.
#205653
Žarko, zelo lepo napisano!
Se tudi jaz strinjam, da trekingi dobivajo novo razsežnost. Do lanske Učke nisem niti vedela, da takšna tekmovanja obstajajo. Hkrati sem si želela, da bi čim več tekmovalcev (in tekmovalk!) izvedelo za treking ligo in se je udeležilo. Zdi se mi, da se udeležba povečuje, ne samo na pohodniški, tudi na ultra (malce zastrašujoče je le ime, v resnici kar hitro mine) razdalji. Pa naj bi bilo naslednje leto še več borcev za prvo jakostno skupino - da bo bolj pestro :)
Še v petek sem razmišljala, kako 'klavrni' so bili moji letošnji treki:
- Rogla: na začetku na napačen hrib :oops:, potem po upokojensko začetni del trase, ca. 20 min lutanja okol Tihega jezera
- Luče: več stometrsko počaaasno prebijanje po rušju (navzgor!) (itak smo bili opozorjeni, da je do Raduhe bolje po drugi poti, ampak če nočeš poslušat... :)), zato na limitni točki preusmeritev v cilj
- Gorjanci: včasih obupno iskanje markacij v gozdu, tudi po 10 min skupaj sem parkrat sedela na brezpotju in študirala garmina (hvala bogu, da sem si ga tokrat sposodila)
- Učka: med trekom izgubila sotekmovalca (ja, se zgodi), že pred kt2 mislila odnehat, po dobri pol uri je šlo dalje, pa še to precej počaaasi (zaradi mene itak) in malo (beri: kar precej) naokoli, odstop na kt10
Na vrsti je bila še Laška runda. Okej, garmina si v petek nisem mogla sposodit, planinskih poti nisem imela sprintanih (o joy!, čisto brez pripomočkov), pripravljena bolj švoh, ampak nekako se pa spodobi it, ker je lih zaključek. No, ob štirih ponoči v soboto sem se vendarle odločila, da grem. Na vlak je šlo zelo na tesno, 3 min sem imela v dobrem (sem si rekla: če zamudim vlak, mi pa res ni namenjeno in ostanem doma :roll:) Vlak je torej počakal in veselo na Štajersko.
No, Laška runda pa sanjska (po zaslugi drugih, seveda - hvala vsem sotrekerjem!). Do Mrzlice sem imela isti tempo kot skupina večih, tako sem samo preverjala pot. V koči na vrhu si seveda nisem prebrala navodil, kje je točka 9, saj je bilo vendar očitno, da je pri spomeniku. Točka 8 - domačini so že iz tunela vpili, da je kt tam noter (po pravici povedano je sama sigurno ne bi tam iskala), zato sem samo stekla tja in perforirala. Še pred spomenikom se iz leve strani iz gozda usuje skupina znancev. "Le kaj so delali tam", si mislim, ko pa je kt9 na desni strani v križišču. Poslušam njihova navodila, naj grem gor v gozd, ker je tam kt9. Ni mi šlo v račun, kako naj bi bila tam, ampak sem vseeno sledila stopinjam v snegu in (spet po naključju) takoj našla kt9 skupaj s še dvema sotekmovalcema (prihranjeno mi je bilo vračanje od spomenika in morebitne sledi, ki bi iskale točko) - z njima sem tudi nadaljevala skoraj do cilja. Zato pravim, da po zaslugi drugih. :)
Očke so mi gledale h garminom v jedilnici, sem si mislila, kako fletno bi bilo imet enega od njih...no, dobila sem drugačno 'berglo', namreč hodiča, ki je še bolj multifunkcijski pripomoček kot garmin. Lahko si z njim v glavo ubijaš znanje orientacije :P - če se izkaže za dovolj uspešnega, učenec pa za spremembo poslušen (ne tako kot pri rušju :wink:), garmin niti ni potreben (ane :wink: vseeno pa bi ga bilo fajn imet).
Hvala vsem organizatorjem, ki ste letos pripravili trase, pa za tooorto na zaključni prireditvi (sladkosnedim take stvari tudi ostanejo v spominu :P). V mislih imam neko traso za enega od trekov nasl. leto - bomo videli, če bo kaj iz tega.
LP,
Damjana
#205656
Pišuka! ŽarkoM, prav imaš!

Tudi jaz sem jo mahnila iz Krištova proti pokopališču v Laškem kar po travniku in tako prej zagledala KT kot vhod na pokopališče. Zato se nisem sekirala :|
Če bi pa ubrala drugo pot, bi zaman iskala KT pri vhodu in vprašanje, kaj bi storila :?

Lahko postavite KT na najbolj čudna mesta, zahtevate, da delamo sklece, balinamo, :) ... le KT naj bodo tam, kjer piše, da so :!:
Prosim, ne se preveč hecat :nono: .

Lp E.
#205662
semjul napisal/-a::D
AVI napisal/-a:
semjul napisal/-a:... vsekakor pa bi se dvignila raven samega tekmovanja in nekateri tekmovalci ne bi imeli dolgih ušes, drugi pa ne trofej, ki jim po pravilih TL ne gredo...


:? :?


Imaš prav Avi, bolj prav bi bilo
- .... nekateri tekmovalci ne bi imeli dolgih ušes, nekateri pa ne rezultatov, ki jim po pravilih .....


semjul, v bistvu je takole :lol: :lol: ...drugače je pa tista s trofejo čisto OK.... :lol: :lol:
#205769
Ja, kar težko dojamem, da je že druga sezona TL za nami :shock: , čas resnično beži, kot bi ga nekdo ves čas v rit brcal.
Če potegnem črto pod dogajanji v teh dveh letih je očitno, da smo se vsi veliko naučili, tako tekmovalci kot organizatorji, oz. traserji posameznih prog. Novosti in presenečenja so vedno dobrodošla, bi bilo pa dobro, če bi bila takšne vrste, da bi bila za vse enaka. O 8. točki na Laški rundi je bilo že veliko napisanega in povedanega (in prav je tako), najbolj pa moti ravno dejstvo, da je bilo odkrivanje te KT odvisno od sreče in naključij. In na tem mestu se popolnoma strinjam s tem, kar je napisal ZarkoM. Resnično loviš pokrovke po celem smučišču ko dojameš, da si 2X stal le nekaj metrov stran od perforatorja, na koncu pa izveš, da je čudo skrito v tunelu in seveda sledi vračanje po KT. Me zanima, če bi v tem primeru organizator upošteval fotografije s terena tam okoli (ki smo jih naredili v svetem prepričanju, da perforatorje ni) kot osvojeno KT.
Je pa bila 9. pravi poprček, z zelo dobrimi in natančnimi navodili, kar sva seveda ugotovila šele doma :oops: , bi pa prav tako lahko tudi na poti, če bi si le vzela kakšno minuto časa. Še ena šola za drugič :D
Zaključni prireditvi se je videlo, da je bilo vanjo vloženo mnogo truda :clap: , je pa spričo mnogih diplom in nagrad trajalo malo dolgo. Nama z Andrejem sicer ni bilo hudega :toast: , MihaPr, ki je prevzel vlogo šoferja :driver: je imel pa kar dolg "šiht". Hvala, Miha! :cast1:
Sebi, nikoli ne bom pozabila objema na cilju Laške runde :heart , ti vsa "spedenana", jaz pa poosebljen blaten švic na dveh nogah. In - Žiža je zakon!
Eh, kar pogrešala bom trekersko druščino, še dobro, da je s časom tako, kot sem napisala na začetku.
HVALA VSEM! :laola
#205791
Na Laško rundo me je zvlekla žena pod pretvezo, da greva samo pogledat, če nama to ustreza, da bi se prihodnje leto podala na pohodniško. Tako sva šla kot aktivca in se noro zabavala, samo enkrat obžalovala bližnjico ter se noro zabavala. Sicer nisva športnika in ob pogledu na pripravljenost ostalih prijavljenih naju je kar malo zvilo, češ kaj počneva tu? K sreči naju je tekma kmalu potegnila za sabo in sva tudi sama tekala od točke do točke, se pustila kdaj zavesti v napačno smer, kdaj pa tudi sama nehote katerega od sotekmovalcev zvabila na napačna pota in se v cilj privlekla v kakih treh urah, utrujena a nasmejana do ušes.

Naslednje leto bova zagotovo prišla vsaj na nekatere dogodke, kdaj kot pohodnika, kdaj kot aktivca, zagotovo pa ne kot ultraša, ker tako vrhunskim športnikom, še dolgo (če kdaj) ne bova sposobna stati z ramo ob rami. Sicer pa čestitke organizatorju, vzdušje je bilo fantastično, nad organizacijo se ni pritoževati, za vreme pa ste tudi poskrbeli.
#205805
:hello: Živjo kameradi, hvala za pohvale, pripombe in graje, ki jih seveda sprejemamo (kaj pa čmo druga :) )

Zmagovalci ste seveda vi :laola , ki ste vsi po vrsti in zelo hitro :!: premagali vse nepredvidlijivosti na trasi, ki jih tokrat res ni manjkalo :mrgreen:

Torej - mi pa bi se pa na tem mestu še enkrat zahvalili vsem prostovoljcem iz Laškega, ki so se ponudili za pomoč in kontrolorstvo :clap: :clap: To smo s pridom izkoristili, da je lahko bilo več točk živih, kar menda (vsaj načelona) ni slabo. :wink: , pa tudi čuvali so jih lahko, da jih nobeden ni ukradel :)

Na drugi strani smo veseli, da se je tekme udeležilo toliko domačinov in novincev v STL in da je organizator naredil dobro domačo reklamo za tekmo. :laola Tako se dela!

Da pa ne bi celo Laško že prej poznalo trase, so kontrolorji so za traso izvedeli zjutraj in nekatere (lažje) KT-je odnesli s seboj z jasnim navodilom, kaj naj naredijo z njo. Pri tem se je žal nepričakovano zalomilo pri dveh. Prvi gospod je KT popolnoma nepričakovano ispred koče odnesel "na varno" za šank :wink: , drugi pa si je edini podhod pod železnico - t.j. blizu vhoda na pokopališče, kamor je bil jasno napoten, začuda predstavljal nekje drugje.
Z eno besedo: :bum: Ker sta bili ti točki tako banalni, jih nismo preverjali :( ... žal. Gre seveda za klasični napaki, a ti (da ne bo pomote) seveda nista bili narejeni nalašč :--(
To je bila zares bolj "ljudska" tekma in nasprotje temu, kjer npr. peščica profesionalcev (verjetno brezhibno) nastavi npr. 4-8 mrtvih KT-jev po hribu in je treking že tu.

Zdaj pa še k tunelu... :wc:
Prvotna trasa ultre in pohodniške je bila precej skrajšana (vreme, zadnja tekma) in, ko se je vreme vendarle naredilo, smo vedeli, da boste hitro v cilju.
Zato nismo opustili variante z "uradnim premikom" KT8 v tunel :cry: .

Naloga tekmovalca tukaj sicer sploh ni bila izven pravil in še vedno v skladu s širšim pojmovanjem možnih nalog na letošnjih tekmah, kjer je med drugimi tudi sposobnost trekerja za učinkovit pregled manjšega, jasno omejenega prostora, ne vedoč, kje v njem je KT. Veščina tu seveda sploh ni orientacija :!: , ampak zmožnost trekerja, da najhitreje in najbolj smotrno izvede učinkovit pregled te (ponavljamo: razmeroma majhne in jasno omejene površine). Pri tem je značilnot, da obvezno sledi 100% izkupiček (vsi uspejo priti do KT) in seveda vključevanje kančka sreče, ki pa ne sme bistveno vplivati bistveno na končni rezultat.
Na KT 8 je bila za tako nalogo idealna prilika (zelo razgleden vrh-čist res :D , navzdol pa trak lepega preglednega smučišča in atraktiven tunel z glavno cesto pod smučino). V normalnih razmerah bi tekmovalec najprej užival na vrhu 8) oz. na (morda najbolj) razgledni točki na celi poti, potem se po navodilih po lepi travi spuščal dol in imel pregled nad :!: celim trakom smučišča, dokler mu ob prečkanju ceste ne pade na pamet, da je KT morda v njem. Testiranje ni pokazalo problemov, a je bilo v lepem vremenu. :| Vmes je zapadel sneg (težavna hoja gor) in bila je huda megla (manjša preglednost) in prav tu :!: je bila naša napaka. Zaradi razmer bi lahko komot pustili kako točko, ki je bila sicer brisana, tole nalogo pa pustili za drugič in se s tem izognili: :argue: nekaterih.

Tolaži pa nas le tole, da ste bili vsi ultraši kljub temu pravočasno :clap: :clap: (morda še prehitro) v cilju in so si rezultati na Laški rundi zelo podobni ostalim tekmam v STL, kar posredno pomeni, da vse skupej ni vplivalo na rezultate. Tako je :cast1: šlo torej le za tisti piskrček :ignore:

Vsi prizadeti naj torej sprejmejo iskreno opravičilo za napake, ki so vam povzdročile toliko dela :lauf: in nevšečnosti. :-(( V bodoče bo tega vsekakor manj :D
Veseli nas, da ste (smo) trekerji dobra in vesela družba - sposobni razumeti, da vsak, ki dela, tudi kdaj pogreši . Prav pa je, da se opozori in se strmi k boljšem.
Za traserja pa bomo seveda predlagali sankcije :wink: LP za STL Janez

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA