PRŠC Terme Krka Šmarješke Toplice in Tekaški forum ter trije tekači pod strokovnim vodstvom PRŠC v sezoni 2008/09 na forumu spremljamo vadbo in se ob tem skupaj izobražujemo in učimo.

Moderatorji: ero, bobr, MatjazV, PRŠC

Uporabniški avatar
 PRŠC
#169679
Primeri treningov 2

MatjažV

Moč; - 5x tedensko, moč je razdeljena v dva sklopa + 2 vaji, ki jih izvaja izven rednih treningov moči, vsak sklop vsebuje svoje mišične skupine. Vsak sklop se izvaja 2x tedensko, razen dveh posamičnih vaj, ki jih izvaja 1x tedensko. Trening se izvaja na fitnesu zaradi nadzora ter zagotovitve optimalnega bremena za razvoj moči, zaradi pomanjkanja časa pa delno tudi doma. Vaje: podobno kot Ero. Vadba poteka v dveh režimih (ekscentrična vadba, ter vadba za povečanje mišične mase). Namen ekscentrične vadbe glej v prejšnjih prispevkih.

Vzdržljivost; - predvideno 3x tedensko, ostalo treningi po lastni presoji, predvsem plavalni ter tek na smučeh. Skupaj torej 5 treningov vzdržljivosti na teden. Primer treninga za bazo 2x tedensko (15 min lahkotnega ogrevalnega teka, vaje atletske abecede, za enkrat brez poudarkov na posameznih elementih tehnike teka, 45 min teka, 5 x 4 min teka (višja hitrost), in še 20 min teka. 1x tedensko lahkoten tek 40 min. Hitrosti posameznih intervalov so določene glede na anaerobni prag z frekvenco srca ali min/km. Primeri tempa za bazična treninga: 45 min (4:30 min/km), 5x4 min (3:50 min/km), 20 min (4:30), lahkoten raztek 40 min 5:40 min/km

Gibljivost: - kolikor le uspe, priporočljivo 4x tedensko. Vaje (roke - pectoralis, biceps, triceps, noge – meča, upogibalke kolkov, kvadricepsi, zadnja loža, gluteusi, hrbet, vratni predel). Poudarek je na gibljivosti mišic zadnje lože ter meč, naj jih raztegne vsaj 2x med 30s in 90s.

Predlagana postavitev treninga preko tedna:
Pon: tek, moč doma (lastno telo)
Tor: moč fitnes
Sreda: gibljivost
Četrtek: moč na fitnesu
Petek: tek, moč doma (lastno telo)
Sobota: moč doma ter gibljivost
Nedelja: tek

Seveda MatjažV spreminja razporeditev, ter po potrebi vključuje še plavalne ter smučarsko tekaške treninge.
Uporabniški avatar
 PRŠC
#169683
Primeri treningov 3

Bobr

Moč; - 5x tedensko, moč je razdeljena v dva sklopa + 1 vaja, ki jo izvaja izven rednih treningov moči, vsak sklop vsebuje svoje mišične skupine. Vsak sklop se izvaja 2x tedensko, razen vaje za trebušni steznik, ki jo izvaja 1x tedensko. Trening se izvaja na fitnesu zaradi nadzora ter zagotovitve optimalnega bremena za razvoj moči, zaradi pomanjkanja časa pa delno tudi doma. Vaje: podobno kot Ero in MatjažV. Vadba poteka v dveh režimih (ekscentrična vadba, ter vadba za povečanje mišične mase). Večji poudarek je bil na Ekscentirčni vadbi. Posamezne vaje za krepitev stopalnega loka ter gležnja (izpeljanke dviga na prste z dodatnim bremenom) smo izpustili, ker dodatno dražijo njegov sprednji del stopala.

Vzdržljivost; - predvideno 3x tedensko. Primer treninga za bazo 2x tedensko (15 min lahkotnega ogrevalnega teka, vaje atletske abecede, za enkrat brez poudarkov na posameznih elementih tehnike teka, 2x 45 min teka. Po 4 tednih takšnega treninga bi prešel v naslednji trening – 10 min lahkotnega ogrevalnega teka, vaje atletske abecede, 3x15min, 30 min). Hitrosti posameznih intervalov so določene glede na anaerobni prag z frekvenco srca ali min/km. 1x tedensko ima raztek 40 min.

Gibljivost: - kolikor le uspe, minimalno 3x tedensko. Vaje (roke - pectoralis, biceps, triceps, noge – meča, upogibalke kolkov, kvadricepsi, zadnja loža, gluteusi, hrbet, vratni predel). Poudarek je na gibljivosti mišic zadnje, naj jih raztegne vsaj 2x med 30s in 90s.

Predlagana postavitev treninga preko tedna:
Pon: moč fitnes
Tor: tek, moč doma
Sreda: gibljivost
Četrtek: moč fitnes
Petek: tek, moč doma
Sobota: gibljivost
Nedelja: tek
Uporabniški avatar
 raf
#169798
Ja ta bazični del je nočna mora vsakega športnika in čedajle bolj ugotavljam, da bom kmalu tudi jaz preizkusil ta pekel, ko bom delal razne vaje . :? Zato se bodo tudi moji plani kar se tekem tiče spremenili in bom začel tečti šele, ko bom imel to bazo narejeno.
Bo hudo, ampak sem prepričan da se splača potrudi , ker potem bo rezultart prišel sam od sebe in z veliko manj napora.
Uporabniški avatar
 Loni
#169817
Kam pa v ta plan paše spinning? Imam ga 3x tedensko zjutraj plus karto za fitnes, tudi dopoldansko, sem zelo jutranje bitje, kar se rekreacije tiče.
 ales.berce
#169830
Kot sem nekaj pisal že v tisti čudni in nepotrebni temi o oksidativnem stresu je bistva v praksi precej malo, teorije o tem pa mnogo. stvar je približno taka kot študij zen budizma: tisti ki vse ve in prebere o zen budizmu ne bo nikoli doživel razsvetljenja, tisti pa ki dela zazen ves ta čas, ga verjetno bo....podobno tibetanski budizem....

kar sem hotel povedat - spodaj je vse kar rabite in kar sem preštudiral v zadnjih letih in kritično presodil (tekom faksa na medicini in podiplomcu iz biomedicine ter knjig o teku)

(tako tudi trenirajo norveški tekači na smučeh, nekaj jih ima treninge napisane kar na netu in se da ogledati). Le da imajo potem na makro, mezo in mikrocikle deljeno kadaj malo več aerobno, kdaj malo več intevale in kako to pokombinirajo s tekmami natančno po datumih.

-delaj aerobni trening (=baza 70%) ( s tem povečuješ gostoto kapilarne mreže, velikost in število mitohondrijev, učiš mišice uporabljati maščobne kisline kot hranila, razvijaš aerobna vlakna...ne razvijaš pa kaj dosti kardiovaskularnega sistema. Je pa zravo, ker hujšaš, kuriš mačobe...Ni važno da je tek, lahko XC ski, kolo...) Trening v pogovornem ritmu, ne forsirat, brez zadihanosti, npr. pulz 130-150 pri 30.letnem, važno da čim dlje traja, če manj kot 90 min. skor ni učinkovito. Važno da je počasi, da se hitro regeneriraš, ker so kmalu intervali ko rabi bit spočit.

-delaj anaerobni trening (=pribl. 20%) =intervali, čim težji, . (razvijaš hitra vlakna mišic nog,na koncu intervala blazen stres za srce ko je venski dotok (preload) velik in odtok v mišice naenkrat manjši (afterload). To stimulira remodeling srca = sposobno je večjih utripnih volumnov, zato si pri isti frekvenci sposoben prečrpati več krvi (MVS=UVxfrekv). obenem povečuješ puferske sposobnosti, vendar že po mesecu so pufri na maks. pavze med intervali 60-120 sek, optim. 90s

-tempo tek : združiš prvo in drugo, siimuliraš tekmo , bolj za psiho, da se da in da dobiš ubčutek tekme kot nek pravi trening za telo =prepočasi za KV (srce) sistem in prekratko za razvoj aerobnega sistema v nogah.

---------------
važno: zaradi anaerobnih treningov ne boš boljši tekač, z leti napreduješ samo zaradi prilagoditev aeobnega sistema, zato BAZa, BAza, BAZA !!!


-----------
še to: it "mal tečt" ne hitro, ali dovolj dolgo, ampak kr neki vmes, je sicer boljše kot nič, ne ustreza pa kriterijem HITRO KRATKO ZA UMRET ali DOLGO POČASI (skor mal dolgčas), zato ne pričakuj kakšnega posebnega napredka v tekmovalnem športu.


Malo sem se razpisal, ampak to je VSE kar rabite vedet o praktični kardiovaskularni fiziolgiji teka, teorije za tem je pa ohohoj, ampak ne se obremenjevat s tem...

Upam na konstruktivne komentarje.... :wink:

Lp vsem, Aleš
Uporabniški avatar
 Arabo
#169837
Zaradi prej omenjenega je v svojem načrtu treninga zelo koristno vključiti tudi fartlek, kjer je tek deloma na področju aerobne obremenitve, delno pa na območju anaerobne obremenitve (klanci, ipd). Prav tako se dela tudi na hitrosti in tehniki teka (pri spustu). Tudi podlaga po kateri se teče je po navadi različna, od asfalta do trave.
Uporabniški avatar
 tae
#169849
ales.berce napisal/-a:anaerobni trening (=pribl. 20%) =intervali, čim težji,
Obenem povečuješ puferske sposobnosti, vendar že po mesecu so pufri na maks.

Kaj so sto puferske sposobnosti ?

ales.berce napisal/-a:važno: zaradi anaerobnih treningov ne boš boljši tekač, z leti napreduješ samo zaradi prilagoditev aeobnega sistema, zato BAZa, BAza, BAZA !!!

Zakaj potem sploh intervali, fartleki, tempo teki, klanci ipd. treningi z veliko obremenitvijo srca ?

Drugače si pa teoretično res dobro vse preštudiral. Lahko bi rekli, da je tek v današnjem času postal že prava znanost.
 klopotec
#169850
tae napisal/-a:[
Drugače si pa teoretično res dobro vse preštudiral. Lahko bi rekli, da je tek v današnjem času postal že prava znanost.


Nasprotno. Tek je zelo enostavna zadeva. Mnogi pa iz njega hočejo delati zanost. Že vedo zakaj.
Uporabniški avatar
 PRŠC
#169895
Ales.brace, hvala za tvoj prispevek, lepo si povzel bistvene stvari. Nimam kaj dodati, ob priliki pa lahko z veseljem nekoliko poglobiva debato, seveda ob privolitvi nekaterih :D . Čeprav so naša specialnost biomehanika, tehnika teka, vidiki specifične moči, preventiva, rehabilitacija. Vsekakor drži kar si napisal in povzel glavne značilnosti objavljenih tekaških treningov, ki jih mogoče na hitro še enkrat ponovim:

- Baza oziroma dobra priprava v »aerobni« - dolgotrajni vzdržljivosti je osnova dolgoročnega napredovanja tekača, ki se preko ostale sezone nadgrajuje z ostalimi oblikami vadbe (poudarek na višje intenzivnih tekih, specifičnih zahtevah tekmovalne razdalje).

- Dobro razvita »aerobna« vzdržljivost je pomembna za sposobnost hitre regeneracije, posledično sposobnost opraviti večjo količino treninga ter kasnejši pojav utrujenosti med tekom samim ali v obdobju kjer je frekvenca tekov večja (tekmovalno obdobje).

- Ta oblika vadbe, lahko ob nepravilni razporeditvi vadbe (prepogostost, prevelika količina, premalo časa za regeneracijo) povzroča parasimpatično pretreniranost. Navadno se takšna pretreniranost razvija dalj časa, preko celotne sezone, odraža pa se v nesposobnosti doseganja visokih frekvenc srčnega utripa med naporom, ter povečanem padcu FSU v mirovanju. Opaziti jo je tudi kot spremembo razpoloženja športnika (dolgotrajne spremembe), pomanjkanje motivacije za delo, nenehna utrujenost, pomanjkanju napredka… Sicer padec frekvence srca sovpada tudi s prilagoditvami telesa na napor v vzdržljivostni vadbi, vendar ob pojavu ostalih pokazateljev velja obiskati zdravnika. Ugotovimo jo lahko z analizo krvne slike, vsebnostjo hormonov v krvi ter upoštevanjem ostalih kazalcev.

- V bazičnem obdobju oz. za razvoj »aerobne« vzdržljivosti se naj uporabljajo predvsem dolgotrajni nizko intenzivni teki.

- Trajanje posameznega teka naj bo minimalno 60 min, priporočljivo več, odvisno od predhodne pripravljenosti tekača, zgornja meja pa je odvisna od končnega cilja (za ultramaratonce je pomembneje izvajati treninge bolj pogosto in na samem začetku ne predolgih – več kot 2,5h. Kasneje se lahko izredno podaljša tudi trajanje posameznih tekov, temu primerno, pa je potrebno paziti na zmanjšanje pogostosti).

- Pogostost treningov min 2x tedensko za začetnike, za zelo dobre tekače v napornejših tednih do 4 - 5x tedensko. Med posameznima treningoma naj bo vsaj en dan odmora, v primeru da izvajamo bolj obremenjujoč del mikrocikla (zaporedno izvajanje zahtevnih treningov dva do tri dni zapored), je potrebno imeti več dni odmora (vsaj do vračanja jutranjega - bazalnega pulza na normalen nivo (različno, 40 – 70 ud/min, referenčni bazalni pulz se izmeri takrat, ko je tekač spočit).

- Da bo »aerobni« trening povzročil pomembnejše spremembe potrebujemo vsaj 20 vadbenih enot – treningov.

- V tej fazi treninga so dobrodošli tudi teki z višjim naporom (fartlek, delno intervali), vendar v manjšem obsegu (do 30%), intenzivnost teh tekov je lahko maksimalna. Namen je ohranjanje tistih sistemov, ki omogočajo višje napore (puferski sistemi, predvsem glikolitični energijski sistemi, nadzor dihanja, delo srčne mišice…)

- Hitrost teka je potrebno določiti individualno. Kazalci prehitrega teka so povečana zadihanost oz. nesposobnost govorjenja med tekom, izrazitejša rdečica oz. prekomerno znojenje pri normalni temperaturi ter vlažnosti okolja. Sicer je v pomoč tudi frekvenca srca, ki bi naj bila za razvoj »aerobne« vzdržljivosti med 70% ter 85% max frekvence bitja srca (po izračunu kjer je minimum 0 ud/min maksimum pa max FR srca izmerjena pri maksimalnem naporu ali po kateri od formul ).
Uporabniški avatar
 PRŠC
#169896
tae napisal/-a:
ales.berce napisal/-a:anaerobni trening (=pribl. 20%) =intervali, čim težji,
Obenem povečuješ puferske sposobnosti, vendar že po mesecu so pufri na maks.

Kaj so sto puferske sposobnosti ?

Puferski sistemi ohranjajo ustreznost kislo/bazičnega ravnovesja v telesu (pH). Najbolj poznan ter omenjen je bikarbontani pufer, sicer istočasno delujejo še ostali.

V celici bodo posamezni energijski procesi delovali najbolje ob ustreznem pH. Zaradi izločanja predvsem h+ iona ob poteku »anaerobni« glikolitičnih energijskih procesov, ter ostalih metabolitov prične pH v celici ter posledično v krvi padati. Prve manjše spremembe lahko izboljšajo delovanje energijskih procesov, večji padci pa jih zavirajo, ravno tako ostalih encimov v telesu (na voljo je manj energije za krčenje mišic). Tudi v krvi ima pH pomembno vlogo. Za tekača je vsekakor pomembno dejstvo, da »zakisljenost« krvi ob večjem naporu zavira sproščanje kisika iz rdečih krvničk, kar pomeni slabši dotok kisika celicam, ki ga potrebujejo. Nižji pH zaznajo tudi naši možgani, ki na to zavrejo delovanje našega telesa do določene mere. Se pravi, puferski sistemi so pomemben člen pri ohranjanju ustreznega ravnovesja v telesu (homeostaze), kar omogoča njegovo delovanja na različnih nivojih napora.
Uporabniški avatar
 PRŠC
#169899
tae napisal/-a:
ales.berce napisal/-a:važno: zaradi anaerobnih treningov ne boš boljši tekač, z leti napreduješ samo zaradi prilagoditev aeobnega sistema, zato BAZa, BAza, BAZA !!!

Zakaj potem sploh intervali, fartleki, tempo teki, klanci ipd. treningi z veliko obremenitvijo srca ?

Drugače si pa teoretično res dobro vse preštudiral. Lahko bi rekli, da je tek v današnjem času postal že prava znanost.


Med dolgotrajnim tekom bo uspešnejši tisti, ki bo lahko v tem času zagotovil kar največ energije za krčenje mišic oz. bo ob proizvajanju energije uspel ohranjati homeostazo (ravnovesje) v telesu. Porušena homeostaza vodi v utrujenost ter nesposobnost nadaljevanja teka pri enaki hitrosti teka ali naklonini.

Ker »aerobni« energijski procesi v manjši meri rušijo homeostazo, in v največjem % prispevajo energijo pri dolgotrajnem teku, je dobro, da so dobro »natrenirani«, dajo veliko energije. V kolikor niso dobro »natrenirani«, oz. ne dajejo dovolj energije, mora telo izdatneje uporabiti »anaerobne« energijske procese, ki pa izrazito rušijo homeostazo, povzročajo utrujenost in izčrpanost zaradi porabe glikogenskih zalog. S tega vidika je za tekača na dolge proge priporočljivo razvijati predvsem dolgotrajno oz. »aerobno« vzdržljivost, ki je temelj, kot »gorivo« pa uporablja predvsem maščobe, katerih zaloge v telesu so zadostne. Sicer dolgotrajni nizko-intenzivni trening povzroči boljši nadzor ter reguliranje »anaerobnih« energijskih procesov, katerih lastnost je, da se ob enkratnem sproženju zaženejo kot velik »vztrajnik«, kar pomeni povečano delovanje kljub manjši potrebi.

Seveda pa ob večjih prispevkih »anaerobnih« energijskih procesov potrebujemo dobro delovanje procesov, ki ohranjajo homeostazo v telesu. Te razvijamo z »anaerobnimi« teki oz. treningi. Drugače imajo intervalni ter ostale visoko intenzivne oblike treninga ob izboljšanju puferskih sposobnosti tudi ostale pozitivne vplive, ki koristijo tekačem na dolge proge:
- dvigujejo VO2 max,
- izboljšajo psihološko dojemanje napora,
- imajo pozitiven vpliv na biomehaniko - tehniko teka,
- ob pravilni izvedbi pa tudi na racionalnost ter učinkovitost teka.
#169922
sem vesel, da se je razvila taka lepa debata in hvala PRŠCju za nadaljevanje konstruktivnih idej...

Zgolj TAEtu v odgovor: TAE, saj intervali in fartlek ni kaj dosti drugače (v praksi da, teoretično pa ne) - s tem delaš na max. obrementivi KV sistema. Na klance pa glej enako, če gre za ponovitve šprintov, če pa misliš vztrajnostni tek v klanc, pa na to glej kot neke vrste tek z utežmi oz povečano rezistneco - delaš na vztrajnostni moči mišic, ne delaš pa na njihovi hitrosti kontrakcije, gre pa za pretežno anaerobni trening, ki naj ne bi bil prepogost - v bistvu lahko to enačiš z tempo tekom ali tekmo po efektu na telo. Strinjam se, da včeraj res nisem omenjal tudi regeneracijskih tekov....ampak želel sem vam sam razsvetliti idejo o tem, kaj delaj za dolgoročni napredek v tekmovalnem športu: dolge počasne teke (s katerimi počasi - v nekaj letih, dolgoročno - dviguješ svoje aerobne sposobnosti in intervale za "umret"(srce, hitrost, V02max-vendar ni kaj dosti efekta na pravi dolgoročni razvoj). To je vse z moje strani. Lp in se vidimo v Gorici.
Uporabniški avatar
 PRŠC
#169932
:arrow: O intervalnem treningu mislim da je napisanega dosti. Dolžina posameznih intervalov je odvisna od poglabljanja v sam trening. Za zadosten dražljaj za dvig Vo2 max bodo zadostovali 200 metrski ali 40-60 sekundni intervali. Število ponovitev je odvisno od pripravljenosti tekača. Kakšen manj izkušen tekač bo pošteno sopihal že po petih intervalih, trenirani atleti pa navadno odpovedujejo tam pri 20 ponovitvah. Dolžino odmora utemeljujejo navadno z obremenjevanjem puferskih sistemov. Bolj kot jih obremenimo, večji bo efekt na njihovo prilagajanje. No to ne pomeni, da naj uporabljamo čim krajše odmore. Navadno je odmor dolg vsaj toliko kot je bil interval teka ali mogoče celo dlje. Telo se mora imeti priložnost umiriti. Trening otežimo z nepopolno umiritvijo telesa (pulz ne pade nazaj na ogrevalnega , je pa blizu). Torej pri 200 merskih intervalih je za povprečnega tekača dovolj 60 do 90 s odmora. Krajši odmori ter daljši intervali se uporabljajo pri bolj specifičnih treningih atletov. Seveda jih lahko uporabljajo tudi tekači na dolge proge, vendar mislim da ni posebne potrebe. Glavna stvar pri določanju intervalov pa je hitrost teka. Navadno je hitrost skoraj maksimalna. Intervali, še tako premišljeni glede časa trajanja ter odmora niso učinkoviti, če se ne izvajajo z ustrezno hitrostjo.

:arrow: O fartleku sem že pisal. Gre za metodo, kjer v enem treningu uporabljamo različne intervale. Primer: 10 min ogrevanja, 10 min ogrevalnih gimnastičnih vaj, 10 min hitrejši tempo teka, 2x 50m interval v rahel vzpon, specifične vaje moči ali poskokov, 3x 5 min interval hitrega teka, 2x 30m teka po rahlem spustu… S fartlekom navadno vplivamo na zelo širok spekter motoričnih ter funkcionalnih sposobnosti, na kaj točno pa je odvisno od naših ciljev ter potreb športnika. Metoda je zelo uporabna na pričetku sezone, za ekipne športe pa v prehodnih obdobjih, ko morajo ponovno obnoviti bazično pripravo. Sicer Fartlek s časom izgubi vpliv v primerjavi z vplivom bolj specifičnih metod (intervalni, tempo teki, vadba odrivne moči-»pliometrije«…).

:arrow: Teki v klanec. Tek po ravnem terenu je značilen in drugačen od recimo kolesarjenja, teka na smučeh ali plavanja v tem, da telo za gibanje izkorišča »elastične« lastnosti mišic ter kit. To pomeni, da za gibanje ne potrebuje nujno samo kemične energije, ki jo pridobiva za energijskimi procesi, ampak lahko s pomočjo elastičnih tkiv prenaša energijo ob pristanku v nadaljnje gibanje. To je osnova racionalnosti teka, saj omogoča manjšo porabo energije. Da do tega pride, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji: obseg giba mora biti majhen, tudi čas odrivne akcije mora biti čim krajši. Izrazit primer takšnega teka so šprinterji. V primeru da je obseg giba velik, časi odriva oz. časa ko je tekač z nogo na tleh pa dolg, naše telo te elastične energije ne izkorišča, ampak porablja več kemične energije za opravljanje istega dela. Tek v klanec je primer, ko je potrebno izvesti odriv preko velikega obsega giba, čas odriva je dolg, s tem pa so izraziteje obremenjeni energijski procesi, način mišičnega dela (»kontrakcije«) je drugačen. No seveda je še nekaj drugih razlogov, ki jih tukaj ni potrebno omenjati. Tudi kros je specifičen s tega vidika, bolj obremenjuje energijske procese. Lahko se malo pošalimo ter rečemo, da je ravno kros ter tek v klanec pravi način za razvoj vzdržljivosti. Več in podrobneje o tem pripravljam prispevek, za katerega upam da ga bom uspel objaviti na forumu čim prej.
 Alek
#169936
Aleš in PRŠC, kar nadaljujta s podobnimi prispevki, čeprav sta že skoraj vse, kar mora vedet povprečen rekreativec napisala. Mislim da so vajini prispevki dokaj enostavno in dostopno napisani. Zanimivo branje, bo kar koristilo, hvala vama.
Uporabniški avatar
 tae
#169942
Se pravi za dolgoročni napredek naj bi človek izvajal le dolge in počasne teke. To teorijo sem sicer že nekje slišal, vendar mi vseeno ni čisto jasno, kako s takšnimi treningi na tekmi lahko tečeš hitreje. Druga teorija pa pravi, da bi bili že treningi tako naporni, kot tekma, da telo že prej privadiš na hitrost, trpljenje ipd.

To, kar bom sedaj vprašal, sem sicer hotel najprej v svoji temi, vendar ker je ravno govora o 200m intervalih, so tu moja vprašanja okoli tega.

- Zanima me kakšna je razlika v učinkovitosti treninga, če delaš 200m hitro, naslednjih 200m počasi tečeš ne glede na čas pavze in, če se čisto ustaviš in imaš določeno pavzo npr. 1 minuto ?

- Kakšna je razlika v učinkovitosti, če delaš npr. 20x200m (enaka hitrost in pavza) ter 2 seriji po 10x200m (med serijama daljša pavza, med intervali enaka, kot v prvem primeru) ?

- Recimo, da imam določen nek ciljni tempo na tekmi. Tako kratki intervali z enakim tempom niso problem. Problem bi se sicer pojavil le v številu ponovitev (v mojem primeru 25). Vendar se postavlja vprašanja ali so intervali, ki so enaki ciljnemu tempu (niso hitrejši) sploh smiselni ?

- Zdaj pa vzemimo za primer hitrejše intervale od ciljnega tempa. Je smiselno teči na full kolikor pač gre ali si je bolje izračunati planirane čase glede na željeno razdaljo in tempo ?

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA