Tekaški forum

Polovičko sem imel v planu že dolgo potem pa begal: Graz-Linz-nič-Graz..

Prve mesce letos sem nenormalno veliko kolesaril (moja merila), vsak teden poizkušal skočiti na bazen, le tekel sem od Malte naprej zelo malo, a sem se zanašal, da bo zimske zaloge dovolj.

Hud šok je bil potem polet čez balanco in za dobra dva tedna je bilo konec vseh aktivnosti, še zdaj, po dobrem mescu, vrat še kar ni gibljiv kot prej. O vožnji z aerobarom lahko še vedno le sanjam.

A sem šel vseeno - se dal prepričat Matjažu, sprejel Obijevo organizacijo in se pridružil Trisportovcem. Oni so to prireditev že nekajkrat obiskali in sploh so ena zanimiva in prijetna druščina. Hiške v kampu so prav prijetno skromne, zunaj mize, celoten park je tkole v sončnem vremenu prav idiličen. Se mi zdi, da so jezerca narejena na eni opuščeni gramoznici, slab kilometer stran je letališče, ki skoraj ne moti. Po kampu skačejo zajci, hmm, edin čevapov nismo imeli za spečt pred tekmo.

Po opravljenih formalnostih sva šla z Matejem preizkusit kolesarsko traso, najprej z vetrom v hrbet je po ravnini tudi meni šlo čez 40, no potem so se začeli tisti klanci. Pa niti ne toliko navzgor, sitni so spusti, ki so tko ovinkasti, z odcepi, pa še cesta med tekmo ni zaprta.

Zvečer obvezni makaroni, oreški, slive in nacejanje z Izostarjem. Ja in ker je v njem po novem tudi kofein nisem zaspal do druge ure zjutraj. Ob šestih bujenje, a začuda nisem bil utrujen. Zajtrk in priprave v enem takem prijetnem kramljajočem, blago motivirajočem vzdušju, menjava vezalk, polnjenje zračnic, bidonov z geli. Tudi gele sem imel samo kofeinske, zato jih na Matejev predlog stisnem le šest.

Na štartu se malo pooblači, voda se mi zdi kar mrzla, ko Matej objavi, da bo plaval brez neoprena. Mal ga prepričujem, a se ne da-za rezultat vse.. Ko se nas 400 zapodi v vodo se ta sicer mal segreje, sploh ko do prve boje tolčemo en po drugem. Potem ta hitri seveda uidejo, v drugem krogu se mi kr na lepem zazdi, da se mi je srfarska obleka razparala, a po podrobnem ogledu le vidim, da je prišla skozi rokav voda. Plavam brez ure in sem na koncu z doseženih 45.48 čist zadovoljen. In potem se začnejo kazat moje pomankljive izkušnje: v menjalnem prostoru se zadržim skoraj šest minut in pol. Samo eden od vseh sodelujočih je bil še počasnejši..

Sedem na kolo, vse teče od mene še naslednjih 15 minut in zmrzujem. Šele na prvem klancu se mal ogrejem, na drugem že začnem goltat gele, ki so bili nenormalno okusni. Tokrat sem stisnil pet Power gelov in še enega Izostarjevega s koščki pomaranče. Ma je bilo tko dobr, da sem komaj čakal, da je minilo 20 minut, da sem lahko naredil spet par požirkov.. Na zadnjem klancu me ujame eno mlado dekle in se ji priključim, sva jo "žgala" do konca prvega kroga nenormalno hitro (mislim, prehitevala sva vse tiste, ki so potem mene v drugem krogu). Potem mi začne garmin piskat, da sem napolnil spomin, tko da sem ostal še brez beleženja časa. No, ampak kljub 5 min slabšemu drugemu krogu je tudi kolo šlo bolje od načrtovanega časa. Sem se že videl v cilju s pod petimi urami..

Žal si za tek nisem niti enga gela pripravil, spet v menjavi dosegel 15. čas (od zadaj, seveda) in jo nerazložljivo počasi ubral v une kroge. Garmin je ostal kar na kolesu, sem se zanašal le na semafor, ki pa sem ga zagledal šele v cilju.. Sploh prva dva kroga sta bila prav ubijajoča, saj so me ta boljši prehitevali z nenormalno hitrostjo. Na okrepčevalnicah med hojo pijem po 2-3 kozarce isotonika, vode in redbula. Štejem kroge, na koncu nas tko mal kroži, da za hip pomislim, da tečem že en krog preveč. Trisportovci me pozdravljajo, vzpodbujajo, jaz (sory) mal nejevoljen bolj jamram, na koncu me prehiti še Matjaž, tko da sem se komaj privlekel do cilja. Čas 5.18.12, očitno največ kar trenutno znam in zmorem..

V cilju ful paše pivo, še oni papricirani golaž je bil dober, a ga na prigovarjanje ostalih (ker tudi slučajno, menda ne zgledam ko en triatlonc), vzamem le dvakrat. Trisportovcem sem se potem oddolžil za redkobesednost med tekom (so jih že ušesa bolela od mojega nakladanja). Še pridem-sam še da najdem en dost privlačen cilj-mogoče Madžarska avgusta...

Za konec:

-super tekma, odlična družba, fenomenalen Matej, Matevž je pa itak 3 car. Matjaža bom prehitel pa enkrat drugič..
-moje plavanje čist OK, kolo za letošnjih prevoženih 800 km tudi, ampak da bom pa 19.2 km še kdaj tekel 1.43 si pa nisem mislil..ja in menjave
-mal sem zamočil s prevozom-ma ja, ko vsem obljubljam da jih bom peljal, a tko za v bodoče lahko povem, da štiri triatlonce z vso kramo in kolesi brez prtljažnika na strehi skor ne moreš peljat. Tudi jaz jih nisem-sory Edo..

Rezultati: http://87.106.24.147/_pentek-timing.com ... 4&racenr=1

p.s. brez stav seveda ni šlo: ker ni zanimanja za moj predlog "u kamion MB piva", da v treh letih pretečem polovičko pod 1.20, sva s (tokrat) motivirajočim Matejem sklenila stavo za <80 do 19.5.2008 - 1# laškega (sprememba pravil Fotrovega teka na vidiku?)

Aleš ISKRENE čestitke!
Miro

Se mi zdi, da ima Graz med 1/2 ironmani posebno mesto, saj mnogim Slovencem predstavlja končni cilj v triatlon udejstvovanju, še večim pa etapni cilj do celega irona, ki "pade" istega leta ali v Švici ali v Avstriji.

Tako sem si tudi jaz zamislil, da bom v Grazu preveril svojo formo, ki naj bi svoj vrh dosegla čez dober mesec v Zurichu. Ampak glej ga šmenta, samo en teden pred tekmo me je Matevž tako raztegnil na biciklu, da me je popadel nek virus in sem bil čisto fuč. Zdravnica se je samo držala za glavo, ko je videla moj laboratorijski izvid. Predpisala mi je antibiotik in seveda odvrnila vsako misel na Graz. Ampak juha se je do četrtka že toliko pohladila, da sem že začel resno razmišljati, kaj bom spakiral v potovalko, ki jo bom nesel s seboj.

Seveda sem se s pomočjo Aleša v petek popoldne znašel v našem kampu, ki me je z izgledom in urejenostjo prijetno presenetilo. Samo kolesarska proga, ki sva jo z Alešem takoj po prihodu napadla, se mi je zdela zaradi višinskega profila in številnih ovinkov, križišč in peska na cesti precej počasna. Sem si mislil, da bo povprečje 30 kar hitro za te razmere.

Družba je bila prijetna, mnogo heca in malo živčnosti pri pripravah na tekmo. Če ti kakšna stvar manjka ali jo pozabiš doma, samo rečeš in že dobiš kar rabiš.

Že takoj zjutraj sem bil v dilemi, kako naj plavam. Z mojim prsnim stilom sem z obleko namreč popolnoma nekonkurenčen (no tudi brez obleke ni veliko bolje, ampak vseeno). Če obleka »kravlaše« lepo drži na površini, da hitreje drsijo, pa »prsaše«, zaradi drugačnega gibanja v vodi, sili, da samo nemočno brcajo z nogami po zraku. Torej, obleka ali brez, je bilo moje vprašanje. Vsi so me samo debelo gledali, ko sem sporočil svojo odločitev, ampak, kaj hočeš, tam si predvsem sam s sabo. Sam sprejemaš odločitve in sam si odgovoren za posledice.

Skok v vodo. Najprej šok, potem pa se je zdelo, da bo tistih 19 stopinj kar dovolj. Saj bi tudi bilo, če bi malo hitreje plaval, ampak v 46 minutah (298. čas) se mi je mraz kar pošteno zažrl v kosti. Menjava seveda bolj hitra, saj se mi ni bilo potrebno preoblačiti, čeprav sem si vzel čas, da sem spil dva gela zmešana z vodo. Vmes še pozdrav Alešu, ki je na vse kriplje trgal obleko s svojega triatlonskega telesca (za stavo ste že slišali) in z biciklom na polno loviti tekmovalce pred mano. Bicikel mi je res šel dobro. Pulz sem držal okrog 150, v klance do 160, vsakih 20 minut gel in okrog 2 litra vode. Povprečna hitrost 33,6 (2;18) in 100. čas v tem delu. Nato še tek. Svoj tempo, konstantno okrog 5;00/km in pulz okrog 160. Brez problemov, čeprav se s časom 1;38 ni preveč za hvaliti (180. čas). V cilj sem, pritekel relativno svež, čeprav mi je bilo za tisti dan kar dovolj. Končni čas 4;47 in 162. mesto.

Po tekmi seveda izmenjava mnenj plus večkratna analiza dozirana po pol litra. Smeha, dobre volje in novih načrtov sploh ni manjkalo.

Bravo matej! Sila si

Čeeeeeeestitke!

Ma car si, Matej!
(sem glavca, a, da še nisem odpilil tvojega priimka z bicikla, ne?)
Do Zuricha pač ne obletuj dohtarjev, pa bo vse v redu!

Inako in še bolj sem navdušen nad Dragotovim (Kok) časom. Veličastno!

bravo!

sicer je bil graz tudi v mojem okvirnem planu za letos, ampak še nisem nabavil neoprena (izgovori.press )

Lep triatlonski krst smo nekateri doživeli v Grazu!
Organizacija triatlona povprečna (najbolj moteče je ker niso ceste popolnoma zaprte), ostalo je tako nepomembno - ko se včasih pogovarjamo o medaljah, pasta partijih pri nas in karamo organizatorje - no tukaj ni bilo nič - malo začinjenega polgolaža v cilju in to je to. Na celi kolesarski progi ni bilo vode - samo topla mineralna voda...pa to ni najpomembneje, za glavne stvari tako vedno poskrbimo sami!
Družba super, nobenega komplikatorja, cel kup pametovanja o triatlonu, opremi, kofetkanja, sproščujoče.
Tekma:
Dobro, plavanje-pretep porazno, če ne znaš pač ne moreš pričakovati kaj boljšega, menjava T1 skoraj 5 min(nogavice, rokavice-za koga, slačenje neoprena, oblačenje dresa...kot v počasnem filmu - se bomo že naučili) kolesarjenje ok, čeprav me je celo dirko jezilo kako se večina vozi v skupinah in "šlepa" sam pa igram poštenjaka in se takoj zapeljem mimo, ko koga dohitim - pa vseeno, tekmuješ v glavnem sam s sabo in okrog lahko tako prineseš le sebe, če pa je kdo boljše volje drugače pa tudi prav. Po ca 20 min kolesa dohitim Edota, ki se trudi s svojim "polkolesom" - dober je, da sploh gre na 1/2 IM s takim biciklom. Ivota in Medota celo pot sploh ne srečam, ne vem kje sem ju zgrešil. Mogoče se vidimo na teku. Celo kolesarsko progo sem malo varčeval z močmi in pridno pil in jedel, saj sem imel ves čas v mislih, da me vseeno čaka še mali maraton po soncu. Menjava T2 dobro in končno na svoji zemlji - tek. Na tekaškem delu mi je šlo vse po načrtih, tako da sem kar prehiteval sotekmovalce enega za drugim. Prav užival sem - ko sem videl tekmovalca pred sabo, sem si zadal cilj, do kje ga moram prehiteti in tako sem se motiviral skozi celoten tekaški del triatlona, četudi nisem vedel ali je tekač v istem krogu (od štirih) kot jaz, hitrejši ali počasnejši. Kljub utrujenosti je bil čisti užitek. Če bi vedel, da je Miki le pol minute pred mano, bi se pa še malce bolj potrudil. V drugem krogu srečam Edota, spregovoriva par besed, ostalih soborcev spet nikjer? No ja, nekaj jih je padlo tudi mimo mene, samo s temi se nisem preveč ukvarjal, so pač boljši.
Zastavil sem si cilj pod 5 ur, ki pa so mi ga moji soborci v "stavah" na predvečer tekme znižali za 5 min. Torej - če ne pridem v cilj pod 4.55 v nedeljo zjutraj 10km teka za kazen (po pričakovano malce napornejši noči) ni prav prijetno. Dva od štirih sva dosegla zastavljen časovni cilj, druga dva pa sta imela lep iztek v nedeljo ob 7.30 2x okrog jezera...
Kakorkoli - bilo je lepo, izkušnja več in dobra priprava za IM v Celovcu. Moram pa priznati, da od sobote naprej še boj spoštujem tiste, ki so kadarkoli ne glede na čas preživeli celega.

Lp!

Bravo fantje

bravo, dekleta in fantje. zdaj pa gas v Zürich ali Celovec. in srečno!

ČESTITKE

Tudi v tretje je uspelo. Sicer je šlo na plavanju in teku malce počasneje kot lani, sem pa vseeno zadovoljen.

Plavalnega treninga je bilo veliko premalo. Tudi na kolesu sem obrnil samo 500 km. Ponovno sem imel želodčne težave na teku, zato sem moral v zadnjih dveh krogih upočasniti.



Organizacija nič posebnega, zato pa je bila družba zelo dobra.

Naslednje leto bo treba pogledat še kam drugam. Aleš, predlagam, da si izbereva kakšno zanimivo polovičko in prepričan sem, da me boš prehitel. No, če se zmeniva za revanšo pol bom tud jest mal drugač treniral kot letos. Da ne bojo spet vpili za mano "Ajde mali, možeš ti to brže!"

Tukaj je pa še komplet ALBUM FOTK

Pa lepo tekajte!

MatjaV

Meni je bila tekma v grazu glavna tekma letos. Kakih drugih ciljev kot končati nisem imel. Mislil sem si da bom imel okoli šest ur in sem bil na koncu vesel tistih nekaj minut kolikor sem bil hitrejši.
Družba je bila odlična. Že nekaj časa se nisem zabaval v tako sproščenem vzdušju. Tudi camp in jezero sta mi bila všeč tako, da drugo leto pripeljem celo družino.
Na prvi menjavi sem toalno zablzuil in tekel mimo kolesa. Čas menjave je bil šest minut in sem tako zapravil sicer dobro plavanje.
Kake večje krize nisem imel, res pa je da sem v primerjavi z drugimi kolesaril precej počasi.
Po tekmi sem bil zelo zadovoljen - drugo leto se spet vidimo!

še enkrat čestitke vsem pogumnim in vztrajnim. krasni opisi, fotke še bolj - idealno kot priprava na duatlon ..... čez dve uri

Ja, dobri ste, železkoti, ni kaj!
Sploh Aleš, po superman epizodi s poletom preko balance, in Matej, ki v bistvu rabi samo, da so mu dohtarji. rečejo, da naj raje počiva.
Kok kul zveni: "mah, sm kr svež pritekel v cilj, sem meu kr zadost, ampak, ene dva kroga bi pa še šlo, kanedele?"
Upam, da se vam enkrat tud jaz pridružim...

Tafoušn Pegaz