Uradni forum za domačo in mednarodno podporo Slovenskemu alpskemu maratonu, ki se dogaja vsako drugo soboto v septembru - official forum support for SAM which is year held on every second Saturday in September

Moderatorji: SAM, milan

Uporabniški avatar
 Fotr
#101214
Za Slovenski alpski maraton je že splošno znano, kar pomeni, da vsi vemo, da je eden najlepših tekov naši sedanji širši domovini, da organizatorji kot čarovniki poskrbijo, da vse klapa in štima, da vsi dobijo tisto, kar na teku potrebujejo in to z izjemno prijaznostjo vseh, od vpisovalk prijav, delilcev vode, napitkov, okrepčil, pašte, klobas in palačink, časomerilcev, napovedovalca, delivcev kolajn, do vodij tekov in glavnih organizatorjev. Njihova prijaznost in visoka profesionalnost je dokazana vsako leto posebej in ni bilo tekača, s katerimi sem govoril, da ne bi pohvalil celotne prireditve, še več tudi če bi iskal kakšno pomanjkljivost, je ne bi našel.
:D
Poskrbeli so tudi za podrobnosti. Sicer sem tekel na najkrajši progi alpskega maratona in že na 10 kilometrih se vidi, da je za tekače res poskrbljeno. Trasa je bila letos malo drugačna, a to ničesar ne spremeni. Tek v krasni družbi blond bejb, tek po rezkem in čistem jezerskem zraku, tek po gozdu, kjer se kar opazi, kako drevesa spuščajo svež kisik v ozračje in srkajo naš izdihani ogljikov dioksid. Trasa, ki je urejena tako, da pot poteka okoli blatnih luž, seveda pa, če kdo želi, lahko teče tudi po blatu in lužah, trasa ki poteka malo po asfaltu, nekaj po gozdnih poteh in proti koncu po zeleni, kratki travici, pa še navzdol, da človeka navdaja z navdušenjem. Med tekom sem opazil po tleh razne risbe z rdečo barvo in sem si mislil, evo organizator nam je celo z risbami polepšal traso, a sem pozneje spoznal, ko sem se uspešno ognil padca, ker je bila korenina označena, čemu so bile te oznake namenjene. Kakorkoli, rdeče črte so umetniško polepšale traso in obenem opozarjale, kje štrlijo iz tal korenine.
:D
Višek teka je lahko ne samo, da privihraš v cilj kot malo rabljeni buldožer, ampak tudi to, da te šlank blond bejba med tekom povabi v gozd, da skupaj tečeta po gozdnih poteh, se gresta med tekmo pogovorni tek, se smejeta, čvekata, opravljata, natolcujeta, klevetata in kvantata. Res lep tek je bil tale deset kilometrski jezerski kamniškosavinjski alpski maraton.
:D
Organizator se je tudi zavedal, da če ni nobenega tekača, ki bi bil zadnji, tudi prvega ne more biti. Zato je uspešno poskrbel tudi za logistiko, dokumentacijo in informacijo o tekačih, ki vedno ščitimo hrbet, ki delujemo v zaledju in pomembno prispevamo k pestrosti tekov. Tokrat smo bili na slikah tudi zaključni tekači.
:D
Seveda je užitek teči na 10 km, zanimivo pa je tudi, potem, ko se naphaš s fižolom (ker nisem hotel klobase v pašti, sem dobil toliko več fižola), se napiješ raznih vod in napitkov in na vrhu kupčka, preden se podre, naložiš še palačinko, debelo namazano s čokolado, da si potem ogledaš še junake resničnega 35 in 50 kilometrskega maratona. Prav vsi si zaslužijo pohvale in priznanja, kajti preteči slovenski alpski maraton v vsej njegovi infrastrukturi je resničen podvig. Tudi organizacijski.
:D
V prijetni družbi smo potem za alpske maratonce navijali, jih bodrili, fotografirali, klicali po imenu, jim kazali pot, jih tolažili, da ni več dolgo do cilja, jih pozdravljali, tleskali z rokami, ploskali, kričali vpili in počeli vse, kar počenjajo navdušeni navijači. Nekaj časa smo malo motili redarja, ki je natančno ustavljal promet, da so bili tekači varni in celo navijal je skupaj z nami. Enkrat se je pred prehodom tekačev preko ceste ustavila skupina motoristov v usnju in na bleščečih motorjih in tudi oni so ploskali in bodrili tekače, ki so pritekli iz stranske ceste naprej proti cilju.
:D :shock:
Ob vsej tej navijaški dejavnosti smo postali žejni in začeli smo pogledovati okoli za kakšnim bifejem, ko je pripeljal dostavni avtomobil in organizator je tudi za nas navijače pripeljal osvežilno pijačo. Na nobeni tekmi še nisem doživel, da bi bilo enako dobro poskrbljeno (vsaj kar se tiče zastonj gašenja žeje) tako za tekače, redarje kot tudi za navijače.
:D :shock:
Lahko bi napisal še marsikaj doživetega, veselje ob srečavanju znancev in tekačev, navdušenje ob kolajnah in priznanjih tekačic in tekačev TF, o enkratnem vzdušju in razpoloženju ob jezeru, navdušenju in zadoščenju tekačev, ki so dosegli cilj maratona, zadovoljstvo ob takojšnji objavi rezultatov in sploh prevzetost in ganjenost ob prijaznosti vseh udeležencev SAM-a. A potem bi bil ta zapis zelo zelo dolg. Hvala vsem, ki ste nam in mnogim omogočili in ustvarili lep dan, ki bo še tedne in mesece odmeval v naših srcih.
:D
Ampak drugo leto spet pridemo in spet bomo hropli v tiste klance, da bomo izdihali čimveč dioksida za hrano drevesom v prelepi okolici Jezerskega.
:evil: :D :shock: :evil:
 večno mlad
#101219
No končno sem tudi sam uspel priti za mizo. Res prijetno je bilo letošnje tekanje po SAM-u. Končno je tudi meni uspelo, da sem se spravil na ta maraton, čeprav mi zaključni kilometri sploh ne pašejo. AMpak za vsakega nekaj. Najlepše pa je bilo po spustu s Plešivca, kjer se predhodniki pred mano sploh niso hoteli ustaviti, kljub mojim pozivom, da so jurčki res lepi, in da ležijo čisto zraven potke. Zato sem tudi sam nadaljeval, sploh potem ko sem dobil žensko družbo. Saj dokler je bil klanc dol je še šlo, tako da sva kak kilometer ali dva še skupaj šla. Ko pa se je zglihalo, sem bil pa mrzu. No ja saj noge grejo, ampak meni ne tako hitro. Pa mi je še par vzpodbudnih besed namenila, češ saj bo šlo, ampak že naslednji trenutek pa kakšni ste moški, mislite da ste kavalirji, ko me naprej spustite. Vse lepega je enkrat konec in Mateja je odbrzela naprej. Jaz pa v svojem tempu tudi do cilja. Drugače pa mi je le malo žal, da nisem mogel na cilju ostati še malo dlje na bolj detaljni analizi. So že klicale namreč druge obveznosti. Drugo leto pa spet na juriš.
Uporabniški avatar
 jpotoc
#101227
Udeležil sem se teka po "otroški" progi, kakor jim pravijo udeleženci 35 ali 50ke. Proga je bila melce spremenjena ozirama malenkostno daljša, profil proge zahteva stalno menjavo ritma, kar še ne obvladujem povsem. Tekel zadovoljivo, klanci navzdol so še rezerva, a postavil svoj rekord.

Slika[/img]
Uporabniški avatar
 Dule
#101232
Bilo je lepo :!:


(saj vem da se tko ne piše poročila ampak tako je bilo.. :shock: )

ČAU ČAU
Uporabniški avatar
 S*
#101234
Kot pravi Dule: Bilo je lepo! Čeprav na začetku pri meni ni tako kazalo. Telo me je skoraj pustilo na cedilu. Sem imela že zle misli o odstopu. Že po ca 15 minutah so se začele težave (vrtoglavica, sopenje ... mislim). Potem sem se še spotaknila in padla (zato pa imam zdaj za spomin lep velik vijoličast hematom) in nato sem si rekla "punca ne ga lomit, če ne bo šlo, boš pa odstopla". Potem sem prešla v počasno hojo, na Kofcah in na Šiji sem požrla, kar je blo, kar v eni sapi juho pa čaj pa rozine pa banano (kot Humar v Himalaji) - in tako na vseh okrepčevalnicah do konca - se duševno okrepila s prijazno vzpodbudo prijateljice Maje na Šiji in nato s sotekačico Barbaro delila pot do cilja. Na Plešivec sem že hodla brez težav in nato lepo odtekla do cilja. Ne vem, od kod težave prej, a sem prehitro začela (čeprav se mi ni zdelo) ali pa so se poznale zdravstvene težave z želodcem, ki sem jih imela cel teden in nisem mogla prav jest.
A v cilju je bilo vse pozabljeno. V zadnjem kilometru sem se še blazno razveselila Z* (ki je itak odlično odtekla :clap: ). Zadnja 2 km sta mi namreč lani bila prav duhomorna.
Potem pa še zdravilna kombinacija: tuš in masaža. In že razmišljam o naslednjem SAMu.
Čestitkam vsem, predvsem "prvčkom", na vseh razdaljah. Bili smo blatni, a na koncu vsi veseli, upam. Organizacija pa itak štima. Zelo všeč so mi tudi majce, ki smo jih dobili, in palačinke za povrh (odlična ideja).

:D

P. S.: Letos nismo prespali v "kopalnici", ampak v "jedilinici" :wink: , pa še prav nobel je blo, eni na "balkonu", drugi zopet na turbomaksimus blazinah.
Uporabniški avatar
 husein
#101239
Najprej bi pohvalil res odlično organizacijo celotnega maratona. Od zelo dobro založenih okrepčevalnic (ki so kar vabile, da se ustaviš in se okrepčaš še več kot je priporočljivo), prijaznih prostovoljcev in planincev za vzpodbudo do razkošja v cilju (tuši, masaža, odlična hrana... in pivo :lol:
Čeprav je bila proga odlično označena, bi kmalu odtekel mimo Plešivca. Na tem mestu bi se zahvalil Brankosu, ki me je pravilno usmeril čez ograjo, od koder sva skupaj nadaljevala pot na vrh. Kmalu se nama je pridružil še en tekač, s katerim smo odtekli del poti. Kasneje sva ostala sama z brankosom, ki pa je tudi kmalu dobil hitre noge, tako da sem ga v neskončni ciljni ravnini le nemočno opazoval in neuspešno lovil :) Ko sem se nato že odločil za lahkoten tek zadnjih dveh kilometrov, sem kakih 200 metrov za seboj opazil tekača, ki se mi je približeval :evil: Na koncu mi je uspelo priteči pred njim, čeprav ni bilo preveč lahkotno, kot sem si zamislil.

To je bil moj prvi SAM in prvi PB :wink: Naslednje leto se vidimo.
 večno mlad
#101241
Zelo všeč so mi tudi majce, ki smo jih dobili, in palačinke za povrh (odlična ideja).

Res so majice dobre, sem jo imel gori na teku. Ne prevroče ne premraz, ravno prav. Za Kuharske legende se pa itak ni treba nikoli bati. P.S. Tudi če ne ješ tega ali tega.
Uporabniški avatar
 bojanu
#101259
Kolesarski prijatelj Stane je navijal in fotkal na Dolgi njivi in zabeležil tudi nekaj blata :lol:

PS Po komentarjih sodeč nisem edini, ki sta se mu zadnja 2 km ravnine tako zeloooo vlekla :oops:
 Jožko
#101260
Pozdravljeni!
Čestitke vsem, ki ste premegali zahtevno progo letošnjega SAMa, pa kaj bi to, tekači smo vajeni vsega hudega in nič nam ni pretežko saj je vse samo za šport. Čestitke tudi Iztoku in njegovi ekipi za uspešno organizacijo teka.
Uporabniški avatar
 matej712
#101285
Odlična tekma! Organizacija brezhibna - kot sem že lani zapisal - na nivoju svetovnih prvenstev 8) . Letos je vse še boljše, slabim vremenskim razmeram navkljub. Proga čez vrh Plešivca je še boljša, bolj atraktivna in adrenalinska kot tista okoli. Prav vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi, si zaslužijo čestitke in pohvale.

Letos se mi je poznalo, da nimam v nogah toliko "višincev" kot lani. Tako sem do Šije prisopihal komaj minuto hitreje, na ravnini in spustu pa sem pridobil še nekaj minut in skupaj izboljšal PB za 10 min. :wink:

PS Kdaj bo SAM 2008?
Uporabniški avatar
 T1
#101297
Kako že gre tisto? Aja, zadnjič mi je kolega pripovedoval o gorskih tekih, kako je to fino, tečeš v klanec, ogleduješ naravo v vsej svoji lepoti, predvsem pa se spotiš in iz telesa izločiš raznorazne strupe. Pa še nekaj narediš za svoje srce. To je pa zanimivo, sem si rekel in pri sebi sklenil, da bom ob priložnosti enkrat poskusil.

No, v soboto zjutraj sva čisto po naključju :lol: z ženo pohajkovala po Tržiču in zagledava gručo ljudi v robinhudkah, ki poskakujejo okoli in izgovarjajo razne, meni nerazumljive mantre :shock: . Izvem, da se pripravljajo za gorski tek od Tržiča do Jezerskega. Ženi sem rekel, da bi morda še jaz poskusil :oops:. Bila je navdušena, še bolj kot jaz.
Malo sva pobrskala zadaj v prtljažniku avtomobila in našla nekaj podobnega pajkicam, pa majico. Najbolj pa sem se razveselih starih gojzarjev, ki so samevali v kotu. Hitro sem se preoblekel in tudi sam začel poskakovati. Gledal sem, kako to delajo izkušeni in jih pač posnemal.

Po poku štartne pištole, smo se kot podivjana čreda zagnali po cesti in kasneje v strmino. Madona, kolega mi ni omenil, da je to zelo naporno. Meni je govoril o nekih lepotah narave in užitkih, jaz pa sem trpel kot žival :evil: in gledal samo tisto blatno pot pred seboj. No na Kofcah, ko se je odprl razgled, pa sem na vse trpljenje v trenutku pozabil. Čeprav sem bil že precej utrujen, sem kar tekel, saj so tekli tudi drugi :D.

Ob teku sem se tudi malo razgledoval okoli sebe. Veseli planinci, stara banja ob poti, pa čreda gamsov čisto ob poti (matr so bili rejeni, pa kakšne roge so imeli :lol:), veliko blata, snežni plazovi, ...

Na Dolgih njivah me je nekdo pohvalil, da imam kar v redu čas. Bil sem zelo ponosen sam nase in sem še bolj pritisnil na gas. Na ravnini, nekje po spustu s Plešivca me je v desno mečarico zagrabil krč, pa se nisem ustavil. S skrčeno nogo sem tekel naprej in po kakšnem kilometru se je krč naveličal in popustil.

Pri tisti podrti karavli sem imel čas dobre tri ure in še 10km do cilja. Enostavno, saj gre navzdol in v slabi uri bi moral biti na Jezerskem. Samo, vmes je kar nekaj strupenih vzponov, ravno toliko, da gre navzgor in ne veš, ali bi tekel , ali rajši hodil. Izbral sem neko vmesno varianto in je kar šlo. Bolečine v kolenih so bile ubijalske. Ker sem močno stiskal zobe, sem se bal, da mi bo izpadla kakšna plomba (no, doma sem preveril in so vse plombe na svojih mestih).

Najlepši občutki pa so bili zadnja dva kilometra, noge kot bi nanje imel pripete uteži, v pljučih mi je piskalo. Čeprav sem bil na svežem zraku, sem imel občutek, da dobim premalo zraka.
Tabla, za zadnji km, nato pa še za 500m. Sedaj me ne ustavi niti tank :twisted: , pohodim gas in v lepem alpskem slogu zaključim tekmovanje. Čas mi sploh ni bil pomemben :lol: , ampak če koga zanima 3:57:27,561.
Res, odlično tekmovanje, sklenil sem, da bom še sodeloval v gorskih tekih. Čisto me je zastrupilo.

Organizacijo so že drugi pohvalili in moram reči, da je vse res. Vse špila!

matej712 napisal/-a:
PS Kdaj bo SAM 2008?


Nekaj sem slišal govorice, da verjetno že naslednje leto
:lol:
Uporabniški avatar
 BO-JAN
#101301
SAM 35 je za menoj, :lol: občutki ODLIČNI

POHVALE VSEM :P

kratko jedrnato LP Bojan

ps1: se vidimo na SAM 2008
ps2: če ima kdo kakšno fotko s terena cifre 290, mu bo zlo hvaležen

AJD ZDRAVO
:D
Uporabniški avatar
 Cveto
#101365
Ja tud jest mam pohvale za organizatorje....

Moj tek pa je bil letos najtežji, saj se prejšnji dve leti, odkar se udeležujem SAM-a nisem nikoli ustavljal, razen ob okrepčevalnicah:)
Letos pa je šlo do Šimencovega vikenda kar odlično, če ne štejem nekaj močnejših krčev, pri katerih sem moral kar močneje stisniti zobe.
Vendar tiste serpentine navzdol, so me izčrpale. Močno me je začelo boleti pod desnim kolenom, pa še krči so se zopet pojavili.
Zato sem se večkrat ustavljal in masiral koleno, vmes pa tudi že nekaj razmišlal o odstopu. In že me je prehitel Šavs. Kasneje pa še nekaj tekačev in seveda Mateja Šuštaršič, Ki mi je dala kar malo motivacije.
Klub temu sem vstrajal, 500m pred ciljem, pa sem v ozadju videl še enega tekača, ki se mi približuje, vendar sem zbral še nekaj moči, in potegnil. začudil sem se redarju, ki me je kar nekaj usmerja, sm že mislil da me hoče zaustaviti:)
Ko pa sem dojel, da so spremenili cilno traso, in ka ti ni treba na koncu nabijati še asfalta, sem kar dobro pofiniširal po tisti mehki travi.:)

Na koncu sem bil zelo zadovoljen, čeprav sem imel čas cca2min. slabše od lani. In da sem sploh prišel na cilj.


Se vidimo naslednje leto.
Takrat bom pa zares treniral:)
Uporabniški avatar
 brankos
#101463
Husein glede usmerjanje se ni potrebno posebej zahvaljevat, saj sem tudi sam iskal in ugibal pravo poti proti Plešivcu, v troboju pa smo prav gotovo pridobili kar nekaj minut pri končnem času.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA