Zadnje novičke

[bubi]

Lepo pozdravljeni! Pri analizi vmesnih časov s prvih tekem SOL lahko ugotovimo, da orientacija (sploh v mladinskih kategorijah) nikakor ni vec individualni sport, ampak da se vecina tekmovalcev prikljuci na rep boljsim - vsaj del proge. To je v neskladju s pravili fair playa.

Pred prihajajocimi DP organizatorje pozivam, da z oblikovanjem startnih list cimbolj onemogocijo krsenje teh osnovnih vodil, da poskrbijo, da bodo luknje med razlicnimi kategorijami na istih progah dovolj velike, hkrati pa klube pozivam, da svoje clane opozorijo na ta problem.

Orientacist mora izbiro poti oblikovati ne glede na odločitve, ki jih sprejmejo ostali tekmovalci (ki so nemara v njegovem vidnem polju).

Jaz obljubljam, da bom po DP temeljito preucil vmesne case in, ce bo potrebno, TSK-ju ali kaksnemu podobnemu organu, nalozil nekaj dela.

Lp,
Klemen

[žine]

Hoj,
se popolnoma strinjam. Podobno sem opazil na treking tekmah, ki le malo dišijo po orientaciji, pa vendar so te sposobnosti ključne za končni izplen. Fair play v takšnih okoliščinah lahko na resni preizkušnji, človek je pač bitje, ki rado podlega skušnjavam.... Pri skupinskih štartih ne vidim rešitve, pri posamičnih pa le s podaljšanjem intervala med posameznimi štarti.....vendar lahko to ful razvleče tekmo....predvsem se mora vsak posameznik zavedati, da z "obešanjem" na boljše orientaciste ne bo napredoval in da bo na dolgi rok na slabšem.
lpŽ

[ir]

Pa še eno drugačno mnenje
Jaz gledam na "šlepanje" malo drugače. Ko tečeš za bolšimi jih tudi občudiješ, opazuješ njihovo tehniko,....
Štarti pri orientacijskem teki so na določeno časovno razliko. Od ene minute pri šprintu naprej. Po mojem mnenju je to popolnoma dovol.
1. če narediš napako za eno minuto pri dolžini 12-15 min si tako že izven odlične ovrstitve. podobni je tudi pri ostalih disciplinah.
2. če je nekdi tokiko hitrejši mu tudi kasneje težko slediš.
3. če zgubiš stik z njim ne veš, kje sploh si, če ne gledaš na karto.
Konči rezultat imaš težko bolši od tistega za katerim tečeš.

Obstajajo pa tudi discipline, kjer je "šlepanje" kar podano kot izziv (zasledovanje, skupinski štart,...). Vendar si tabolši izbirajo svoje variante, če pa je izbrana enaka pa ni razloga, da bi zaradi nekih pravil tekel po temnozelenem in to le nekaj metrov ob poti.

So pa športi, kjer so to uredili z predpisanim razmikom. Če se ne motim je pri Ironmam-u prepovedano kolesariti v zaveterju in je predpisan razmik.

Za konec: Jaz velikokrat uporabljan ta način kot tudi namig, kje je kontrola dan včasih komu. Prav tako pa ko sem čisto zgubljen vprašam koga, da pokaže, kje sem na karti ali pa se uštavim in pomagam komu, ki je izgubljen.

V kolikor so to preveliki prekrški me obvestite, da poizkusim spremeniti svoje navade, ki sem jih prinesev iz drugih okolij.

Iztok

PS: Vse je nabiranje izkušenj in učenje tudi na največjih tekmah.

[johnson]

Konči rezultat imaš težko bolši od tistega za katerim tečeš.

Imaš pa hitrejši čas od nekoga na podobnem nivoju, kot je tvoj, ki pa nima zajca kot ti.

[kofols]

Se strinjam le delno......

Enkrat se pač šlepa en, drugič drug. Če bi to odločalo o zmagi potem bi to res bil fair play, tako pa dvomim, da se eni šlepajo eni pa »obvladajo«. Kakšnega vidnega razkoraka v kakovosti razen enga ali dveh posameznikov niti ni. Vsak, ki se loti orientacije ima sigurno v sebi nekaj več, če ne veliko »individualista« in se mi zdi čudno, da so se mladi potem pripravljeni tako hitro podrediti skupini. Dejstvo je, da se morajo mladi zaradi zahtevnosti naših terenov in prog ter slabšega znanja vedno večkrat znajti v težjih pogojih in še brez kakšne posebne motivacije. Prej bi rekel, da vklopijo »skupinski varnostni čut« in tečejo skupaj zato, ker je to bolj zihr za vse.

Ker je naš izobraževalni domet ostal skoraj na istem nivoju tudi ni prave motivacije in impulza od klubov in trenerjev, ki jih roko na srce praktično nimamo. Da bi recimo izboljšali te pogoje je verjetno potreben tudi razvoj »orientacije na splošno«, da bi lahko potem prišla motivacija s strani njih samih in trenerjev, delno pa posledično potem verjetno tudi skozi TSK pravila. Mogoče je letos že ta občutek, da je treba trenirat dovolj motivirajoč tudi za ostale, da so malo bolj tekmovalni. Ker eni to delajo se jim to zdi bolj pomembno, da res napredujejo, kot pa da iščejo možnost za šlepanje.

Za sam časovni interval bi pa mogoče res lahko vsaj na progah, ki ga imajo slabo popolnjene kategorije malo raztegnili.


Je pa res tudi, da je O-tek enkrat, ko obvladaš in zaupaš vase in še če imaš kondicijo toliko večji užitek kot pa eno samo šlepanje, lutanje in matranje....

[DuleKTKV]

Po mojih skromnih izkušnjah - kofols je opisal točno tako kot mislim tudi jaz

Če na hitro opišem: bil sem na eni tekmi kjer sem se šlepal (Tivoli), na dveh kjer sem se šlepal "tu in tam" in na tekmi kjer sem imel ves čas občutek, da sem se izgubil tudi če bi na prejšnjih dosegel najboljši rezultat, bi mi bila ta zadnja v večje zadovoljstvo

Menim, da je orientacistov tako malo, da se vsi dobro poznate med sabo in veste točno kako in kaj. Če se kakšen začetnik malo pošlepa, pa naj vam bo kvečjemu v veselje, njemu pa v spodbudo

[ir]

Ima pa tudi Bubi delno prav.

Težava je, če štartajo pomešane kategorije z enakimi progami. V tem primeri se lahko nekdo iz npr 21A priklopi za nekoga iz 21E in tako pridobi veliko v svoji kategoriji, čeprav je zaostal za tistim iz 21E.

Znotraj kategorije pa je tako, da moraš imeti srečo, da za tabo štarta zelo dober tekmovalec in da delaš napake tako, da ga vidiš, ko te dohiti. To se pa ne zgodi ravno pogosto

Iztok

[bubi]

Hja, ne morem se čisto strinjati z vami. Delno je res, da jevčasih poučno, če se začetnik priklopi na boljšega tekmovalca. Nič ni narobe, če se to dogaja na tekmah zimske lige in v odprtih kategorijah. Je pa to postala navada.

Poglejmo si recimo Bob Rock:

M16 - trojček: Borštnik, Pahor, Orešnik - cela proga. Dvojec - Podobnik, Mrak - cela proga. Orešnik je sicer začetnik, ampak na koncu je bil tretji, Podobnik je star maček, je bil drugi. Tudi v npr. M45 ali pa M35 in M21A je še polno takih primerov, npr. Kmetič, Anderluh, 7 kontrol, Žine se je potegnil 8 kontrol za zmagovalcem, Gojčič, Knap, cela proga, na polovici sta se priključila Hoferju, na koncu pa so tekli v četvero še s Petrovičem. Tudi v dekliških kategorijah se jemarsikaj dogajalo. V Ž18 sta progo npr. odtekla 2 dvojčka in 1 trojček. Do nekaterih šlepanj pač pride - ulovi temalenkost boljši tekmovalec in če je vidljivost dobra, te stvar potegne. Drugo pa je, ko načrtno med progo delaš v paru ali pase celo progo šlepaš.

Poleg vsega pa Maribor in Goričko ne spadajo med naše težke kraške terene. Še Krajna vas ne spada v to kategorijo.

[Jeb]

Če obudim malo spomine na preteklost, se je to vedno dogajalo, no moja preteklost sega samo dobrih 20 let nazaj, ampak, ker poznam človeško dušo, trdim, da res vedno. Verjemite mi, da je to vedno tiščalo samo slabše tekmovalce, ko je kdo s šlepanjem kdaj napravil rezultat in s tem svoje običajne konkurente pustil za sabo. Vedno smo pa vedeli, kdo je to, saj konec koncev vedno vemo, kam kdo spada, kajne? Na dolgi rok so taki vedno odpadli, v OT pa smo ostali samo tisti, ki ljubimo šport, ki vemo, da je šport samo igra in da je bistvo v lastni zabavi, ne pa v tem, koliko pozornosti zbudiš s svojimi rezultati. Imeli smo celo razvpiti primer, ko je Avstrijec na tekmi za svetovni pokal zmagal, ker se je celo progo šlepal za dvema favoritoma, ki sta štartala pred njim. Z dobro taktiko in enako fizično pripravljenostjo ju je ujel na 2. in se prilepil nanju. Pa kaj. Nikoli več ni napravil ničesar niti v Avstriji in čez par let je mrknil. Diskati ga pa niso mogli, ker je štartal za njima. Po pravilih lahko diskamo tekmovalca, ki na tri kt zaporedoma pride za nekom oziroma z njim, ampak, če štarta kasneje, je boljši, kajne, čeprav je potem na vseh kt za svojim zajcem. Za DP smo pa vpeljali pravilo, da vsi tujci štartajo prej, da bi ne mogel kdo od domačih poprečnežev s pomočjo odličnega tujca premagati vse domače konkurente. Svoje čase smo se tako bali Salopeka, ki bi lahko koga potegnil do naslova slovenskega prvaka.

Glede na elektronsko opremo je zadeva danes veliko lažje rešljiva, saj ste sami našli "prikoličarje" brez neke hujše preiskave. Danes se točno vidi, kdaj je kdo na kateri kt. Ampak mislim, da morate ločiti prave prikoličarje od koristolovcev. Omenjena sta Kmetič in Anderluh. Če se dva zmenita, da bosta na progi sodelovala in tako drug drugemu izboljšala čas, je to še vedno orientacija, medtem ko prikoličar preteče progo, ne da bi karto pogledal. Zato kar čimveč dobre volje v noge in humorja v glavo, pa bo ostala orientacija lušten šport.

[kofols]

Bubi.....pa saj si se tud ti kdaj slepal al nikol

Še mal razmišljanja.

@Iztok
Da tazga primera po moje ne more prit, ker že sestavljalec štartne liste pazi na to, če ne pa ga opozori sodnik. Kategorije z isto proge so ponavadi zaporedno, ko se ena konča se druga začne, vsaj z 2 min razmaka. Lahko pa, da imajo določene kategorije skupno recimo par zaporednih KT in se prekrivajo in če se ravno tam poloviš s kom boljšim potem verjetno nekaj profitiraš. Tukaj je spet odgovornost na traserju, da malo predvidi, da ni v zaporedju recimo 7KT istih. Mislim, da nimamo določeno koliko KT je lahko skupnih zaporedno, če gre za kategorije z različno progo. Verjetno bi bile 3KT max. pa tudi traserji mislim, da to že v osnovi upoštevajo.

@Bubi
Če bi bil nekdo tehnično oz. kondicijsko boljši bi se moral po vseh predvidevanjih odlepiti najkasneje po 2 KT. Ker pa so vsi približno na istem je možnost, da se to dogaja večja. Večji interval bi pomagal le delno, ker če se ne polovijo na 1 ali 2 KT bi se pa na 3, 4 KT. Tukaj je predvsem motivacija in samozavest tekmovalca ali verjame v svoje znanje ali bolj v tekmovalčevo. Mislim, da to pride z razvojem OT, treningi itd. Ko bo enkrat močna konkurenca bo tudi šlepanje premalo za vidna mesta. Zakaj je nekdo tekel skupno celo progo pa moraš vprašati kar tekmovalca. Lahko pa, da so tudi tile kooperirali in se niso šlepali.

@Jeb
Je pa tud v Eliti to zaznan problem, vsaj na SP 2005 so imeli veliko za povedat čez dobitnike kolajn na longu, pa čeprav se Elitaši uradno ne šlepajo ampak kooperirajo. Določene stvari kdaj lepo rešijo s trasiranjem (metuljčki menjava karte), kdaj pa jim pač ne rata.


LP

[vencelj]

Nimam izkušenj s takih tekmovanj, pa vseeno eno vprašanje: ko te na progi nekdo, boljši od tebe, dohiti in prehiti- ali moraš zamižati, se obrniti stran, kot da ga nisi videl in nadaljevati šele, ko izgine iz tvojega vidnega polja? Ali pa morda celo namenoma skreniti v neko drugo (skoraj zagotovo napačno ) smer samo zato, da te potem ne bo kdo obtožil šlepanja? Kako tak "fair play" izgleda v praksi?
lp, vencelj

[Jeb]

Vencelj, nič ne mižiš. Slediš mu široko odprtih oči in ust, dokler ne ugotoviš, da je on ravno tako izgubljen kot ti. Potem pa jezen nase začneš razmišljati s svojo glavo in gledati karto. Velik psihični problem mlajših ali neizkušenih tekmovalcev je, da imajo za dobrega vsakogar, ki priteče mimo občutno hitreje. Zato se pogosto pripnejo na tekmovalce, ki so hitri, ne pa dobri, potem pa doživijo tisto, kar sem opisal v prvih dveh stavkih.
Če pa pogledamo na stvar majčkeno drugače, je pa res tudi to, da je dobra vsaka taktika, ki te pripelje do cilja. Če imaš dovolj debelo kožo za vse pripombe, ki jih utegneš slišati na cilju in če ti je v zadovoljstvo samo čimboljši rezultat, boš pač prepustil fantaziranje o ferpleju slabšim oz. luzerjem. Prepričan sem, da se da tudi tako lepo živeti in uživati v športu.

[bubi]

@vencelj: Sem bral nekaj podobnih debat po drugih forumih, verjetno ravno zaradi primera s SP 2005, ki ga je omenil kofols. Načeloma je tako, da bi moral svoje odločitve sprejemati neodvisno od tekmovalcev v svojem vidnem polju. To pomeni, da si v glavi pripraviš načrt etape med dvema kontrolnima točkama in mu potem slediš. Če si je boljši tekmovalec, ki je pred tabo, izbral drugo pot, se mu ne prilagajaš. Absolutnega merila ni. Lahko igramo le na čast in poštenost. Praktično gledano tudi analiza vmesnih časov ne more dati čisto dobrega vpogleda, kaj se je dogajalo na progi in je zato težko ukrepati (celo na SP tega niso izpeljali do konca, nikar še na naših rekreativno-tekmovalnih srečanjih).

Če se ne motim, je kakšen zgoraj omenjeni par (ne mi zameriti, malo za provokacijo sem vas nastel:)) tekel na tak način. V bližini KT mora včasih tekmovalec nekoliko spustiti tempo, da najde zastavico, tistemu, ki pa ga vidi na nekaj 10 metrov, to ni potrebno.

Sicer pa je najbrž res najboljše zdravilo to, kar je Bojan napisal. Kogar v gozd ne vleče ljubezen do orientacije, ta se bo kaj kmalu naveličal.

[žine]

Lahko igramo le na čast in poštenost.

....in pa na zavest, da se s šlepanjem (skoraj) ničesar novega ne naučiš. Če stalno gledaš nekoga v pete, pač ne gledaš več na karto...

[vencelj]

Hvala vsem za odgovore, ki so laiku razsvetlili še nekatere detajle v zvezi s tem zanimivim športom .
lp, vencelj