teorija in praksa športne (ne le tekaške) in zdrave prehrane - vaše izkušnje, potrebe, vprašanja in nasveti, ...
Uporabniški avatar
 tulček
#212222
Mislim, da je čas za eno presno temo. :mrgreen:
Sem velika ljubiteljica presne in organsko pridelane hrane. Zaenkrat je presni delež moje prehrane tam nekje 70%-80%.
Zanimajo me vaše izkušnje...sem namreč opazila, da je med nami kar nekaj presnojedcev. :clap:
Dajmo se malo razpisat na to temo. :D
 Kaja2737
#212223
Sicer nisem presnojedec (in niti ne nameravam to postati), me pa zelo zanima vse v zvezi s prehrano športnikov in ostalih aktivnih ljudi... torej, sem radovedna, kaj je bil tvoj glavni razlog, da si se odločila jesti presno hrano in kje vidiš prednosti uživanja samo (oz. vsaj pretežno) presne hrane pred uživanjem kuhane in ostale predelane hrane?
Hvala!
lp
Uporabniški avatar
 ROSI64
#212224
Saj ne vem, kako bi se opredelil, ali sem ali nisem. :roll:

Na splošno pojem tako kot tulček 70-80% presne hrane. To pomeni, da pri prehranjevanju ne kompliciram in v primeru, da sem nekje v gosteh ali kjer ni možnosti presne hrane, jem tudi ostalo hrano. Doma, če se pa le da jem v glavnem presno hrano, predvsem v obliki solat. Pripravim si mešane solate iz različnih vrst zelenjave. V službi preko dneva pa jem v glavnem sadje. To prakticiram slabo leto.

Moram pa priznat, da mi ta hrana povsem odgovarja, predvsem pa mojemu telesu.Veliko boljše se počutim. Če dam samo en primer: vedno sem imel pritisk najmanj 100/140, (zdravniki so temu pripisali kot prirojena napaka), od kar sem povečal količino presne hrane (jem surovo zelenjavo, ki sem jo prej kuhal) mi je pritisk padel pod 80/120. Pa še nekaj ostalih zdravstvenih problemov se je izboljšalo.
Tudi tečem lahko veliko lažje in večje razdalje. Tako sem lani pretekel maraton, o katerem sem prej (predno sem začel s presno hrano) le sanjal.

Da zaključim. Ker bo verjetno zelo močan kontra odziv :argue: tistih, ki jedo mesno hrano, bi rad povedal, da jaz ne propagiram drugim, da je presna hrana boljša od mesne. Vsak mora sam ugotoviti, katera hrana mu najbolj odgovarja in pri kateri hrani se najbolj počuti. Tudi sam še vedno jem občasno ribe in meso.

Pa še to naj omenim, ker nekateri mešajo pojme, da med je razlika med presno hrano in vegetarijanstvom.
 jezek.teka.teka
#212238
mene pa zanima, kaj jeste za dobiti beljakovine?

načeloma sem simpatizerka takih prehranjevanj, če ne za stalno, pa v obliki kur, ampak zaenkrat sem preveč psihično navezana na sladkarije, stročnice, mlečne izdelke in mojo najljubšo ajdovo kašo... mogoče me pa navdušite za premikanje lastnih mej...
Uporabniški avatar
 Urška Sonček
#212239
Na presni sem... skoraj 9 mesecev. Sem morala pogledat, ker si ne zapomnim več. :D

Edina hrana, ki je pod vprašanjem če je res presna je olje (olivno hladno stiskano ekstra deviško, bučno - domače). Vsemu ostalemu sem se odpovedala in se nikoli ne pregrešim.

Za tak način prehrane sem se odločila izključno zaradi zdravja. Meni se zdi, da je taka prehrana bolj zdrava ampak seveda vedeti ne morem, zato nikogar ne prepričujem (in prosim, da tudi drugi ne prepričujejo mene :D ).
Začelo se je zelo postopoma, saj sem v roku nekaj let (približno 4-5 let) počasi izločala hrano (hrenavke, gazirane pjače, sladkarije...). Za presnojedstvo se je pred menoj odločil oči, tako da sem nekaj mesecev za njim. Najprej sem počakala, da sem videla kako se je obneslo njemu in ker ni imel težav, sem poskusila še jaz. :mrgreen:

Med treningom mi nikoli več ne pade sladkor, medtem ko pred tem mi je redno.
Brez občutka lakote zdržim od jutra do popoldneva (če sem zunaj in se ne spomnim jesti).

Edina stvar, ki trpi je moje družbeno življenje. :oops: :D
Že prej sem poslušala pripombe, ko smo šli na pjačo, ker nisem naročila alkohola. Sedaj, ko sem samo na vodi (brez okusa) se pripombam zelo težko izognejo.
"Gremo na pico." zame ne obstaja več, čeprav bi lahko naročila solato ampak je ostalim neprijetno.

Ker lažje treniram, hitreje sem sita in se na splošno boljše počutim (za enkrat) nimam namena nehati s takim načinom prehranjevanja. :)
 klopotec
#212240
Ko si glih omenila mleko in ajdovo kašo. Sam oboje jem presno. Ajdovo kašo namočiš za par ur v vodo (daš malo več vode, ker sicer vso popije. Nato jo po želji samo pogreješ na temperaturo ki ti je všeč in jo uporabiš tako kot kuhano. Jaz jo rad jem tudi v mleku, ki ga surovega tudi pogreješ na željeno temperaturo. Tako da kaša in mleko nista ovira za presnojedce.
Poskusi in poročaj kako se ti zdi.

Vmes sem prebral še post Urške. Vidva z očetom sta sploh fajn primer, kako odlično lahko deluje surova hrana, če se je prav lotiš.
Uporabniški avatar
 Bobek
#212247
jezek.teka.teka napisal/-a:mene pa zanima, kaj jeste za dobiti beljakovine?


Beljakovine največ dobiva (Urška je moja hči) iz oreškov (preko noči namočenih v vodi) zmletih v zelenjevnih smoothijih (zmešančkih :D ). Jaz tudi kar dosti pojem surovih jajc (domače kure).

Drugače sem sedaj na 100% presni hrani eno celo leto. Prej sem (tako kot Urška) postopoma ukinjal določene stvari in ugotavljal, da so na primer sladkarije, samo zasvojenost in da po določenem času ne čutiš nobene potrebe po njih več.

Moja pot presnojedstva sega daleč nazaj v začetke Aloisa Kolarja. Skupaj smo pred več kot desetletjem bili na presni hrani. Njemu je takrat uspelo, meni ni.
Vseeno sem v sebi čutil, da je presna hrana tisto pravo in sem načrtno začel proučevati vso možno literaturo s tega področja (to še delam in še vedno se naučim kaj novega).

Vpisal sem se celo na kanadski dvoletni "faks presnojedstva" in po skoraj desetletju prišel do osnovne ugotovitve:" Če presna hrana temelji na sadju, ne boš uspel." Praksa nadobudnih presnojedcev vsakodnevno potrjuje to ugotovitev.

Presna hrana mora temeljiti na zelenjavnih smoothijih in solatah. Sadje je dodatek.

Ko sem pred destletjem bil prvič na presnem, sem se zaradi velike kolićine teka stalno prenajedal s sadjem, Naenkrat sem pojedel več kilogramov sadja za obrok. Posledica je bila vseeno stalna lakota, oslabelost, nisem mogel več teči, zaradi prevelike količine citrusov pa sem imel uničeno zobno sklenino.

Tako sem po pol leta prekinil in začel z iskanjem napake. Oddaljil sem se od vseh presnih avtoritet in iskal svojo pot. Ko sem prebral vse knjige od Viktorije Boutenko, sem poskusil še različico njenega načina in mislim, da mi je sedaj uspelo. Od nje se razlikujem v načinu priprave zelenih smoothijev.
Ona daje noter tudi sadje, jaz striktno samo zelenjavo in oreščke ter semena.

Danes je počutje odlično. Zobje so boljši kot kadarkoli, lasje postajo čedalje gostejši, sivih skoraj ni več. Ljubljanskih 42 (skupaj z Urško) sem pretekel brez problemov, brez vsakih predhodnih večanj glikogenskih rezerv. Vmes nisem niti pil, niti jedel, na cilju pa sem bil spočit. Res pa je, da je bil tempo prilagojen prvemu maratonu Urške Sonček.
Tudi treningi 30 kilometrov in več, so brez vmesnega pitja, dodatkov itd. Izčrpanosti ni in tudi po teku nisem lačen. Ponavadi jem šele kaki dve uri po dolgih treningih.

Od zagovornikov vsejedstva dostikrat slišim da ne morejo na surovo hrano, ker so potem preslabotni za delo. Jaz poleg teka tudi dvigujem uteži in pri tem ni težav. Mišice se delajo kot bi jedel meso.

Mogoče še teža. Pri 176 cm sem padel na težo 59 kg, ki sem jo sedaj s treningom uteži, dvignil na 64 in še raste :FO:
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#212254
>Edina stvar, ki trpi je moje družbeno življenje. :oops: :D
>Že prej sem poslušala pripombe, ko smo šli na pjačo, ker nisem naročila alkohola. Sedaj, >ko sem samo na vodi (brez okusa) se pripombam zelo težko izognejo.
>"Gremo na pico." zame ne obstaja več, čeprav bi lahko naročila solato ampak je ostalim >neprijetno.

Nulta zanimiva dilema:
Pizza ne obstaja VEČ? Torej je obstajala. Okus in občutki ob njenem zaužitju so v nekem obdobju imeli svoj pozitivni namen.

Prva zanimiva dilema:

A to pomeni, da je ni družbe za katero bi se splačalo použiti pizzo?

Druga zanimiva dilema:
Ocena, da ne morem použiti pizze, ker ne obvladujem njene vplive na zdravje/učinkovitost/počutje/...itd in z družbo ne morem sprejeti enakega protokola del katerega sem bil v preteklosti?

Tretja zanimiva dilema?
Kdaj v zgodovini ( tudi pri prvobitnejših narodih in v okoljih od koder je povzeta ideja
surove prehrane - naše geografske širine to niso bile - morda bodo sedaj ob klimatskih spremembah ) je neka kultura slonela na surovi prehrani iz sadja in oreškov ter nekaj malega zelenjave? In zanimivo bi bilo pogledati vzorec socialnih protokolov v takih, da se dokumentira namesto pizze :) podobni "razuzdani" izstopi iz dnevnega stresa učinkovitosti in prizadevanja po preživetju/vzdržnem počutju/ohranjanja ravnotežja karšnegakoli si umisilimo: pH, mikroelementi, elektroliti, odnosi, tekoče obveznosti naspram nadaljni razvoj.../ dodatna administracija za vzdrževanje ravnotežja: tek, skok v naravo in vrnitev nazaj

Ergo:

Kako super šele mora biti družba, če pizze več ne uživaš v svojem zasebnem/osebnem življenju ( osebna urejenost v dieti kot je uživanje surove zelenjave, sadja, oreškov )použiješ pa jo z družbo.
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#212255
tulček napisal/-a:Mislim, da je čas za eno presno temo. :mrgreen:
Sem velika ljubiteljica presne in organsko pridelane hrane. Zaenkrat je presni delež moje prehrane tam nekje 70%-80%.
Zanimajo me vaše izkušnje...sem namreč opazila, da je med nami kar nekaj presnojedcev. :clap:
Dajmo se malo razpisat na to temo. :D


Ti je kdo že omenil da prav tako kot je ta izotonik učinkovit, da je poln konfliktov?

"Pogledati kompomente vsakega živila in potem njihov seštevek, da še večjo učinkovitost"
Takšna rokokojska strategija ni vedno modra. Tudi če je prodajna cena posameznih komponent lahko zagotovilo za super-holistično mešanico.
Uporabniški avatar
 Urška Sonček
#212264
@ klopotec: Hvala. :D Meni je v bistvu res enostavno... oči je prebral vso literaturo, mi dela smootije. Jaz samo uživam. :mrgreen:

@ tek_v_snegu: Malo provociraš a? :D

tek_v_snegu napisal/-a:Pizza ne obstaja VEČ? Torej je obstajala. Okus in občutki ob njenem zaužitju so v nekem obdobju imeli svoj pozitivni namen.

Res je, pica je obstajala. Na presni prehrani nisem celo življenje.

Okusi in občutki (v tem primeru ob pici)? Ni vse v teh občutkih. Sem pretehtala možnosti in ugotovila, da sem rajši zdrava in "zamudim" tisto strast ob pici, ki je mimogrede ne pogrešam čisto nič. Na življenje gledam dolgoročno in verjemi, da bom rajši pri 80-ih letih tekla maratone, kot pa da "uživam življenje" dokler sem mlada in pri 40-ih resno zbolim.
Seveda je tole malce dvoumno, saj smo tudi glede bolezni različnega mnenja. Jaz menim (ja, menim!), da je za večino bolezni vzrok nezdrava prehrana. Ti lahko trdiš nekaj drugega. V končni fazi pa noben ne more zares VEDETI, zato se na podlagi lastnega mnenja odločamo o načinu svojega življenja. Svoboda izbire je res super. :mrgreen:

Veš kakšen dober občutek je ob mamilu? Če še ne veš, bi probala na tvojem mestu. Očitno, ti je užitek med najpomembnejšimi v življenju in en dober šus da definitvno boljše občutke kot pa navadna pica. :mrgreen:

tek_v_snegu napisal/-a:A to pomeni, da je ni družbe za katero bi se splačalo použiti pizzo
Ne!
Če mene družba ne sprejme kot izjemo, zakaj bi se morala jaz zaradi take družbe spreminjati?

Ne razumeti narobe. Moja družba je zakon in še vedno smo skupaj skoraj toliko kot prej. Skoraj zato, ker sedaj grejo oni najprej sami na kosilo in se jim jaz pridružim po jedi (ponavadi takrat doma pojem svoj obrok). Težko je samo njim, ker mislijo, da je težko meni.

Prijatelji s katerimi se družimo kar redno, že nekaj let vsak petek/soboto preživijo v disku ali pri nekom, ki je sam doma. Po tvoji logiki, bi zaradi njihovega preživljanja prostega časa tudi sama morala biti z njimi pijana. Saj veš... za družbo bi se pa ja splačalo zaužiti malce alkohola. :wink:

Seveda pa ni povsod tako. Nekje moje navade sprejmejo brez težav.
Prijateljeva mama mi je ponudila pijačo in jo je spomnil, da sem presnojedka. Čez 5 minut je prinesla sadje in vodo (želela mi je narediti limonado, a jim je zmanjkalo limon). Da ne pozabim omeniti, rekla sem da ne potrebujem ničesar pa je vseeno našla nekaj primernega zame. :D

Torej očitno težava nastane samo pri ljudeh, ki želijo odločati o mojem življenju. S takimi ljudmi pa ne vidim pomena, da bi imela veliko kontakta.
 alesk
#212270
Zdravo, to je sicer moj prvi post na forumu, ker pa sem presnojedec, me je tema zainteresirala.
Za presno prehrano sem se maja 2008 v osnovi odločil zaradi izboljšanja svojega počutja, ki je bilo takrat res "na psu", želja je bila tudi uravnati težo, takrat sem bil na okoli 110 kg pri 183 cm. Pred prehodom na presno hrano se nikoli nisem resneje ukvarjal z rekreacijo, zadnjih 5 let pa sploh ne.

Po približno pol leta presnojedstva sem se počutil toliko bolje, da sem začel spontano iskati neko vrsto rekreacije, da ta novo pridobljen višek energijo potrošim. Ugotovil sem, da mi najbolj ustreza kar pohodništvo, blizu imam Pohorje in sem tako začel hoditi v ta mariborski hrib. Forma se mi je konstantno izboljševala in še raste. Od začetnih 80 min do vrha, do trenutnih cca 40 min. Udeležujem se Zimske lige Peš na Pohorje, ki mi časovno zelo ustreza, da jo lahko vključim v svoj življenjski ritem (Hvala Marjanu in celotni ekipi organizatorjev za trud!). 1x do 2x tedensko hodim na Pohorje, trenutno je to skoraj vse, kar se moje rekreacije tiče, več mi časovno ne ustreza, pa tudi vpliv na počutje je tudi s tem manjšim vložkom zelo ugoden. Trenutna teža, je že kakšno leto okoli 72-73 kg in mi zelo odgovarja. Vseh izboljšav svojega počutja sedaj ne bom našteval, lahko pa rečem, da starih težav praktično nimam več. Moja prehrana v zadnjih 6 mesecih se sestoji večinoma iz sadja (za "gorivo") in zelenja (ena velika skleda zelene solate dnevno). Oreščkom in avokadu se precej izogibam, olj ne uporabljam.

Uživajte!
Uporabniški avatar
 tulček
#212284
Vau, tukaj pa je kar vroče.

Kaja2737 napisal/-a:kaj je bil tvoj glavni razlog, da si se odločila jesti presno hrano in kje vidiš prednosti uživanja samo (oz. vsaj pretežno) presne hrane pred uživanjem kuhane in ostale predelane hrane?
Hvala!
lp


Že od nekdaj me zanima zdrav način življenja, čeprav z zdravjem nikoli nisem imela težav. Sem pa zelo hitro ugotovila vpliv hrane na splošno počutje.

Tudi sama sem pred leti poskusila s popolnoma presno hrano. Izkušnja je bila fenomenalna, vendar nisem vzdržala več kot tri dni. Problem je bil v tem, ker sem uživala predvsem sadje :bum: in po treh dneh je bilo vse skupaj presladko do te mere, da se mi je uprlo. No potem so me malo begali pesticidi in ostale kemikalije s katerimi naveliko obdelujejo predvsem zelenjavo in sadje (ekološko pridelane takrat še ni bilo na voljo, na naš vrt pa je bil bolj majhen). Zato sem mislila, da je bolje če uživam čim več ekološko pridelanih žitaric, ki pa so že bile na voljo, zelenjavo pa samo iz domačega vrta.

Sedaj je na voljo tudi vse več bio zelenjave in sadja, tako da z veseljem posegam po njem. Nisem prepričana ali bom postala 100% presnojedka. Je pa res, da mi sveža zelenjava, sadje, namočene žitarice in oreščki nadvse odgovarjajo. :D

@Bobek a lahko malo več poveš o teh tvojih zelenjavnih smoothijih? Hvala :D
Uporabniški avatar
 semjul
#212285
:D

presna hrana vsakemu po lastnih željah, vendar nikakor za vsakogar in ob vsakem času.
V določenih pogojih lahko presna hrana postane ubijalec. Preden vzkipite naj vam povem, da sem bil pred več kot desetletjem postavljen pred dejstvo, da bom zaradi kronične bolezni obsojen na dieto, ki vsebuje samo še kuhano sadje in zelenjavo itd.V nasprotnem primeru se lahko iz osnovne bolezni razvije rak.Dieto sem sprejel, spremenil način življenja, opustil razvade, pričel s korenitimi spremembami in stanje se je izboljševalo, po petih letih sem opustil zdravila. Sedaj imam kronično bolezen v mirovanju že nekaj let, lahko bi rekel, da ni sledu o njej.
Želja po surovem sadju in zelenjavi, kar sem imel vedno rad, me je prepričala, da sem uvedel v prehrano zmerne količine le te.Če zaradi želje povečam vnos, sploh poleti ko takšna prehrana prija še bolj, se pojavijo opozorilni znaki, katere sedaj prepoznavam v začetni fazi
in spremenim prehrano v predvsem kuhano dietno.
Izkušnja?
Vse v zmernih količinah, brez ekstremov in uspelo vam bo karkoli, kajti dragi presnojedci, nobenih dokazov ni, da ne bi dosegali enakih ali morda še večjih uspehov če bi živeli na enak način kot živite ob presni hrani.
Ko prebiram poste o tem, dobim vtis, da ste se za skrajnost odločili, ker enostavno ne zmorete zmernosti uživanja ste se pa sposobni odpovedati, ker tako ni skušnjave.
Seveda je to le vtis, resnica pa je .......
VSE je privid.
Uporabniški avatar
 tulček
#212292
Semjul se popolnoma strinjam, da sta zmernost in ravnovesje neobhodna. Samo kdo pa pravi, da je običajen način prehranjevanja optimalen. Če bi bil, ne bi bilo splošno stanje takšno kot je.

Tisti, ki morda razmišljate podobno kot Semjul in nimate takšnih težav kot on poskusite samo 1 dan jesti raznovrstno surovo hrano po možnosti biološko pridelano...samo en dan in vedeli bosti o čem govorimo presni navdušenci. :D
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 17

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA