vprašanja in nasveti o vadbi triatlona :: kako, koliko, kdaj, zakaj, zakaj ne, ... vaša mnenja in izkušnje so dobrodošla

Moderatorji: stena, izzardly

#217941
Meni se tudi dozdeva, da problem ni v tem koliko in kdaj je kdo v službi ali v šoli.
Definitivno pa drži, da tisti z družino veliko težje najdete čas za trening kot pa mi ostali, ki smo odgovorni samo zase. Nobena delovna ali študijska obveznost se ne more primerjati s pomembnostjo družine.

LP
#217946
Obivankenobi napisal/-a:
kovit napisal/-a:
landlord napisal/-a:Sem triatlonec - rekreativec, 27 let,oče dveh mejhnih otrok, partnerka se še ni skujala zarad mojega hobija, čeprav je bilo že blizu parkrat.


:clap:zanimivo.. Lepo da nekateri celo priznate da imate zaradi športanja težave s partnerji.Ker sceno kar dobro poznam, nekaj tega pa sem tudi sam probal v življenju, lahko mirne duše rečem, da so žene triatloncev in ostalih malo preveč zagretih kvazi športnikov po mojem kar precej boge(tudi otroci), saj družinsko življenje definitivno trpi na račun treningov.To drži kot pribito.Prej kot si boste priznali bolje bo.

:wink:


Kovit, v bistvu ti dam tukaj po eni strani prav, tudi jaz imam tukaj probleme, kaj več o osebnih zadevah ne bi javno razglabljal, lahko pa poskušam na bolj ali manj zagrizeno rekreacijo gledat tudi s kakšnega drugačnega zornega kota... :oops: in sicer večkrat se sprašujem koliko družin trpi zaradi alkohola, pa zaradi "nemogočega" delovnega časa, kariernih ambicij tudi s strani žensk (sicer nobenega tukaj ne obsojam), tako, da zadeve niso tako preproste...jaz se pri mojem poklicu (sem že več kot 15 let športni trener otrok oziroma mladostnikov), srečujem s takimi ali drugačnimi problemi in mislim, da imajo starši oziroma odrasli "premalo" časa za svoje otroke pa verjetno tudi eden za drugega v družinah ne glede na to ali se (preveč) rekreirajo (vsa čast izjemam :clap: :cast:), tako, da jaz danes razmišljam tako, da je bolje da nekdo malo več športa pa s tem redno (po)skrbi za svoje zdravje, kot da bi se recimo alkoholiziral...

Lp! :wink:

Ja se razumeva ..., seveda je še vseeno bolje da ta starga ni doma zato, ker se poja po gmajni, kot pa da se ga nažira v lokalu.
:) Bi bil pa to zelo slab izgovor in primerjava za to, da bi opravičevali svojo odsotnost od doma.
sem samo hotel malo opozoriti na to, da tudi navidez zelo pozitivna stvar lahko deluje zelo negativno če je ne jemljemo v optimalnih količinah.
#217982
Bi pa sigurno, če bi kadil in se zraven še po gostilnah vlaču, manj zapravu pa še več doma bil :wink:
Šport je čudna droga...in pri nekaterih čisto nič kaj nedolžna :)

Želim vam povedati samo to, da se vsi Robiči, Mravljeti in ostali (vse zelo dobro poznam), ne morejo primerjati z vami rekreativnim športnimi navdušenci, ki po celodnevnem garanju v službi in doma (to je še veliko huje...vsaka čast mamicam na porodniški), pozno zvečer ali zgodaj zjutraj najdete voljo za tisto urco ali dve športanja.

Sosed Darko Pavc je eden takih meni svetlih primerov. Služba, predanost družini in izpeljani obe različici Translovenije (200km, 400km) :laola

In takih Darkov skriva naš tekaški forum še mnogo, mnogo.

In vsi ti ste zame pravi HEROJI...pravi MODERNI GLADIATORJI :D
#217997
Ja čudno nas lahko potegne tale šport. Začetek za vse bolj ali manj isti, vsaj kar se nas rekreativcev tiče, slej ko prej smo spoznali, da alkohol in nikotin, tu pa spadat tud odvečna maščoba niso za nas, da smo še premladi itd. itd.
In kaj pol, ja šport seveda, sploh mi moški, ker za nas niso neke shujševalne... In se je začelo, najprej hoja v hrib, pa mal kolesarjneja, ker za kaj več tko nisem bil zmožen, po določenem času pa spoznam tek. Ko sem pretekel prvig sedem kilometrov se mislu da sem boga za j... prjel :lol: :lol: . In tko to gre, nato začneš brat to in ono pa TF, pa vabila na tekme in se začnejo izzivi, najprej 10 km, pa polovička, no tam sem jaz rekel to jeto, hja pomoje ja in je tu prvi maraton, pa naslednji, pa spet in pol logičen korak ultra zadeve, pa izboljšanje rezultata na polmaeratonu, pa izboljšanje na maratonu in tega nikakor ni konec. Aja pa da ne pozabim, vmes še kolo, pa pozimi obvezno tek na smučeh, pa spet tekme, pa še in še. In sedaj, kje je tu meja, kje je treba rečt alo, izprezi malo v življenju je še kaj druga kar je zdravo za telo in dušo, jaz to še zdaj ne vem točno, ampak opozorila prihajajo in so vse glasnejša, treba se je včasih odločit, treba je stopit na bremzo, ampak je pa težko sploh, ker je stvar taka, da človeka vleče s vso silo.
Raj pa ne omenjam, kje pa je tu tist, za kar smo vsi začeli - zdravje :cry: :cry:
#218008
žabc napisal/-a:Bi pa sigurno, če bi kadil in se zraven še po gostilnah vlaču, manj zapravu pa še več doma bil :wink:
Šport je čudna droga...in pri nekaterih čisto nič kaj nedolžna :)

Želim vam povedati samo to, da se vsi Robiči, Mravljeti in ostali (vse zelo dobro poznam), ne morejo primerjati z vami rekreativnim športnimi navdušenci, ki po celodnevnem garanju v službi in doma (to je še veliko huje...vsaka čast mamicam na porodniški), pozno zvečer ali zgodaj zjutraj najdete voljo za tisto urco ali dve športanja.

Sosed Darko Pavc je eden takih meni svetlih primerov. Služba, predanost družini in izpeljani obe različici Translovenije (200km, 400km) :laola

In takih Darkov skriva naš tekaški forum še mnogo, mnogo.

In vsi ti ste zame pravi HEROJI...pravi MODERNI GLADIATORJI :D

Zelo dobro napisano - zame je zmagovalec vsak, ki zmore uskladiti vse obveznosti pa še trenirati z užitkom... :laola :laola
#218017
Družina ali ne, študent ali zaposlen, če imaš tapravo podporo v domačih, se zadeve več kot dajo zoorganizirat tako, da so vsi vpleteni zadovoljni. Vedno več je nekega nerganja s strani partnerjev in na koncu pride do te mere, da je doug nos, če gre nekdo enkrat na teden za dve uri igrati košarko.

Gre pač enkrat desc laufat, drugič gre dekle na pedikuro, pa gre desc za štiri ure na kolo, pa gre dekle v šoping (ma vsaj mir pred tečnim descom, ki ji diha za ovratnik), potem je pa potrebno kakorkoli najti čas za celotno družino in iti na kakšen izlet ali dva. Tako profi variante, rekreativni športniki pa sploh, si morajo vzeti vsaj en dan v tednu oddiha in kaj je lepšega, kot preživeti ga z ljudmi, ki jih imaš rad?

Če te nekdo omejuje, te že nima tako rad, kot bi si ti želel. Da se pa povsod prilagoditi, samo želja po tem mora biti na obeh straneh. Je pa umetnost to doseči :)

Malo bluzim :)
#218021
žabc napisal/-a:Sosed Darko Pavc je eden takih meni svetlih primerov. Služba, predanost družini in izpeljani obe različici Translovenije (200km, 400km) :laola
In takih Darkov skriva naš tekaški forum še mnogo, mnogo.
In vsi ti ste zame pravi HEROJI...pravi MODERNI GLADIATORJI :D

Matej pametno si se odločil, čeprav mislim, da še nisi vsega "povedal". Še bo prišel čas, ko se boš lahko brez slabe vesti maksimalno posvetil športu in žel njenove sadove. Zelo si še mlad! Poleg tega pa imamo zdaj tudi mi več od tebe ne samo tvoji otroci. :D :laola
#218026
Samo namignil bi rad na eno zadevo, ki nam rada zamegli presojo: pogosto smo 'športniki' totalno šokirani in užaljeni, ko izvemo, da bi bilo za familijo pravzaprav enako, če bi ure, ki jih prešportamo, zabili v oštariji, v igralnici - da je pač 'volumen' tisto sporno, ne pa 'poslanstvo'. Zato je po mojem modro, da znamo presoditi, kako je genialno odkritje, da se bomo s tekom, športom, skratka z nečim nesporno zdravim in pozitivnim zapisali čudovitemu in polnozrnatemu življenju, samo del nekega računa in zelo osebna, celo sebična zadeva. Skratka ni samoumevno, da bomo po vsakem teku pričakani s fanfarami.
#218031
ton napisal/-a:Samo namignil bi rad na eno zadevo, ki nam rada zamegli presojo: pogosto smo 'športniki' totalno šokirani in užaljeni, ko izvemo, da bi bilo za familijo pravzaprav enako, če bi ure, ki jih prešportamo, zabili v oštariji, v igralnici - da je pač 'volumen' tisto sporno, ne pa 'poslanstvo'. Zato je po mojem modro, da znamo presoditi, kako je genialno odkritje, da se bomo s tekom, športom, skratka z nečim nesporno zdravim in pozitivnim zapisali čudovitemu in polnozrnatemu življenju, samo del nekega računa in zelo osebna, celo sebična zadeva. Skratka ni samoumevno, da bomo po vsakem teku pričakani s fanfarami.

Tu se pa takoj podpišem. Dejansko ugotoviš, da če greš zvečer v bazen ali v bife je nezadovoljstvo enako. Če greš v nedeljo dopoldan na daljše kolo ali ga prespiš zaradi žura prejšnjo noč je učinek spet enak. Edina možnost je, da se navadiš na treninge zjutraj ob nemogočih urah, ko vsi spijo in si do zajtrka, pred odhodom v šolo, službo... že doma. Ali, da uideš iz službe za kakšno urico (če imaš možnost), s čimer spet ne motiš nikogar.
Samo 'volumen' je sporen, ja.
Nazadnje spremenil GTA, dne 17 Mar 2010, 05:23, skupaj popravljeno 1 krat.
#218045
No, pa smo prišli do pravega vzroka vseh težav...za vse so krive ženske :lol:

Tudi jaz bi dal tukaj prav GTA-ju in ostalim enako mislečim. Gre za to, kako tvoja družina (predvsem partner seveda) sprejema tvoje ukvarjanje s športom. Velika razlika je že v tem, kakor je rekel klubski sotrpin, "ali te družina podpira ali spodbuja". Morda se bo zdelo malo filmsko, ampak (kot je rekel GTA) mislim da bi marsikdo izmed nas poskočil do stropa, če bi nas partnerka po kakšnem dolgem nedeljskem teku vprašala "kako je bilo...si zadovoljen z današnji treningom...". Mislim, da bi jo zaradi take malenkosti ves dan nosili po rokah :D
Gre za to, da če ima družina posluh za tvoje ukvarjanje z bolj ali manj resnim športom, da skupaj najdejo način kako združit obe zadevi skupaj (npr. družina gre nekam z avtom, ti pa tja prideš s kolesom, v teku,...). Ni pomembno, ali je partner športnik ali ne, pomembno je, da se zaveda kako visoko na vrednostni lestvici je nam šport. In šele takrat ko se tega zaveda, se začnejo lahko stvari odvijati v obojestransko korist. V ultratriatlonskem svetu je na tekmah skoraj da praksa, da partnerke (in partnerji) spremljajo triatlonce na tekmah po svetu. Mnogi vozijo s seboj cele družine. Verjemite mi, da ti partnerji in partnerke nimajo veliko skupnega s športom...morda le preko ljubezni do "svojih" tekmovalcev.
Seveda, se pa morajo tudi vsi resnejši športniki zavedat, da brez občasnih treningov ob nemogočih urah ni možno speljati visoko zastavljenih ciljev, saj je čas namenjen družini še zmeraj najpomembnejši.
Torej, tisti ki uspeva uspešno usklajevat obveznosti do družine, svoje športne in ostale osebnostne cilje ter pri tem še uživati, tistemu :laola

Vsi mi smo v istem morju..eni krmarimo malo bolje, drugi malo slabše...eni imamo malo boljše pogoje za jadranje, drugi malo slabše...eni pridemo malo prej na cilj, drugi malce kasneje. Važno je, da se imamo fajn in da nikoli ne prenehamo hodit ("Hodi ali umri") :wink:

Tulček: projekti ostajajo, zgolj "tekmovalnost" bom zaenkart pospravil nekam na varno...tako da jo bom lahko ko bo čas, zopet uporabil :wink:
Špela: fantje na šport, punce pa zravn :D
#218049
Družina in partner lahko po mojem mnenju podpira samo določeno količino treningov. Če se skupaj ne preživi zelo malo ali pa nič časa, potem ne vem če ima vse skupaj smisel. Ali ima kakšen smisel, da je žena/partnerka večino časa sama z otroki, sama za vse obveznosti po hiši in v zvezi z otroci, mož pa svoj prosti čas preživlja na treningih in tekmah, domov pa hodi jest, spat in cote prat? Dvomim, da bi bil kateri od junakov, ki so tukaj tak glasni, da jih partnerke ne razumejo in podpirajo, pripravljen za en teden menjati obveznosti ;)
#218052
Zato sem pa jaz napisal, da je potrebno najti en dober kompromis in da je to umetnost. Vsak rabi čas zase. Moški smo pač bolj podvrženi športu v kriznih situacijah in tudi drugače, dekleta (ve tukaj verjetno tudi teku) pa kakšnim drugim stvarem. Verjetno nobeden ne pričakuje in tudi noče ne, da je v ničelnem kontaktu s svojimi otroci in partnerjem vendar včasih oziroma vse pogosteje gredo ljudje tako daleč, da ne prenašajo niti tedenske rekreacije več in imajo zato fantje dan, teden ali mesec zaprtih vrat veste kje ;) dekleta pa kakšen dan nerganja potem se pa fantje povečini sprijaznijo z usodo oziroma se jim ne da it nekih traparij. Potem pa v izogib temu obstanejo ljudje doma, vamp raste pa spet ni ok :D Začaran krog, zato se je pa potrebno poslušati, vedeti kaj bi kdo rad in to partnerju tudi omogočiti on pa tebi - tako zadeva najbolje funkcionira.

Umetnost je dobiti tistega pravega, ki razume tebe in katerega ti razumeš.
  • 1
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA