gregorb napisal/-a:Ja bravo, full ste pumagal, zdej pa poslušam v stilu no si vidu, kaj pravjo drugi!
Škoda!
Ni škoda, Gregor. Poglej, ko bo štart maratona, bom jaz (upam) tam
kot fotograf. Pokazal mi boš tega prijatelja (ali prijateljico), na štartu
bom poslikal njegov izraz na obrazu. Potem bom na vsakih par kilometrov
naredil posnetek... bolečina, agonija, "tuga, jad i bol"... take fotke se
potem "prodajo za med". Seveda bo poleg tudi zgodba. Dramatična in
"srcedrapajuča". O tekaču, ki je kljuboval bolečinam. O človeku, ki je
poskusil nemogoče. Seveda upam, da bo poškodba čimresnejša. Kajti
potem šele bo zgodba dobila nek "vzvišen" pomen. "Kljub temu da je
vedel kaj ga čaka... se je podal v boj". To bo takšen, "partizanski" del
zgodbe. Nauk zgodbe bo za prihodnje (pametnejše) rodove...
Sedaj pa "
neznani tekač, ki ne boš imel spomenika na hribu"...
ne razočaraj me... pridi na štart... teci čim dlje... preko praga bolečin...
naj Ketonal vodi tvoje korake, naj te možnost
TRAJNE poškodbe
ne odvrne na polovici poti... BODI JUNAK!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
1114 Darko
P.S. Temu se reče "reverse psycology"... če niste dojeli...
P.S.S. Ko sem bil še majhen, mi je sosed povedal nek stavek, ki
se mi je do današnjega dne vtisnil v spomin (in šele sedaj dojemam
bistvo in globino tega stavka):
"Bolje biti živa pizda, kot mrtev heroj!"