jan_jan napisal/-a:Na Raduhi pričakujemo še družbo Maratona 100.
In smo ga srečali. Sicer ne na Raduhi, ampak na Grohotu. Prišel nas je pozdravit in nam za na pot prinesel še energetski priboljšek. Hvala Stane, se priporočamo. Pa lepo po vrsti.
Začeli smo s petka na soboto ob polnoči v Črni v smeri proti Uršlji. Noč je bila sicer malo oblačna, a se je kaj kmalu začelo jasniti. Na Naravskih ledinah smo bili kot bi trenil. Sledil je vzpon na Uršljo. Malo pod vrhom je Petra zanimalo, kaj neki so vse tiste luči v dolini, zato mu obljubim, da mu bom vse lepo razložil na vrhu. Razen megle, ki bi jo lahko rezal, mu drugih razgledov ni bilo »na voljo«
. Mrzel veter in »belina« vse naokoli, nas hitro preženeta z vrha. V želodcu se je začelo tisto znano oglašanje, torej - potrebno se bo podpreti. Z Matejem glasno razmišljava o kebabu in hamburgerju spodaj pri Križanu, a se moramo zadovoljiti z malico iz nahrbtnika in nato v drncu nadaljujemo proti Slemenu. Vse gre po planih, razpoloženje na višku
. Matej stresa šalo za šalo. Med podoživljanjem Petra in Mateja »GolteTrekinga« kontrolnih točk smo že na Smrekovcu. Tukaj smo sicer računali na masažo brhkih maserk in topel zajtrk, a je upanje hitro splahnelo
. Koča je bila zaprta in razen nas treh nikjer žive duše. »Razočarani« smo ponovno morali sami poskrbeti zase.
Čez Smrekovec do Loke Matej in Peter ne jenjata stresati norčij, zato sem ju bil prvič resno primoran opozoriti
da sta trasi K24, da je stvar resna in da naj se za hudiča posvetita projektu.
Na Loki smo po treh urah. Po neprespani noči in nekaj več kot 40km poti so noge že bile rahlo utrujene. Potrebni smo bili »dinamita«. Naročimo kavico, dodamo še priboljšek iz nahrbtnika in se pogumno spoprimemo z vzponom na Raduho. Vrh dosežemo ob 10.00h
.
Za spust na Grohot sem se odločil po plezalni poti. Peter je namreč povedal, da z zajlami nekih hudih izkušenj nima, a da je pripravljen sprejeti izziv. Torej, treba ga bo podučiti, kako se to dela. Pogumno smo se spuščali do prvih, manjših snežišč
, ki sčasoma postanejo vse širša in nevarnejša
. Odločim se, da se vrnemo in sestopimo čez Durce. Sorry Peter, trening »zajlanja« bova nadaljevala kdaj drugič
. Drugače pa na takšni poti kakšen dodatni višniski meter vedno prav pride
. Na Grohotu se pozdravimo s Stanetom, vase zmečemo nekaj makaronov in nadaljujemo proti Olševi. Sestop do Mrzlega dola čez melišče je bil »kamnit«, je pa zato toliko bolj letelo. Na poti do Kumra smo spili nekaj Meže, kar pa se na srečo ni poznalo na njenem vodostaju.
Kumer. Janja. Malica. Odrešitev. Njami, njami, šljuk, šljuk. Še skupinsko se slikamo in jo vsekamo proti Peci.
Hvala Janja. Pred Knipsovim sedlom opazim, da je Raduho in Olševo zajela ploha. Pospešimo korake in nekaj pred 18.30h si že stiskamo roke na vrhu zadnjega doooooooolgega vzpona
. To je to, sedaj samo še navzdol. Vreme se nas je usmililo, dež se je usmeril proti Uršlji. Še dobro, da smo izbrali »pravo« smer kroga (najprej Uršlja), sicer bi bili mokri.
Proti dolini smo s tempom stopnjevali, na makadamu nad Mihevom smo tekli, na asfaltu smo še malo pospešili, da bi na koncu skoraj s foto finišem morali ugotavljati, kdo je bil zmagovalec. A jaz sem to vedel že na startu. Peter in Matej
. Vseskozi smo bili dobro usklajena ekipa. Čestitke fanta in hvala za druženje.