Moderator: ziga

Uporabniški avatar
 Biz
#281621
Zmagal je pa triatlonec, ki je za povrh odtekel še 20 km...

Jaz sem bil na mali Franji. Kaj reči? Obetale so se pošiljke dežja, zato je kar nekaj prijavljenih ostalo v toplem zavetju svojih domov. Kljub temu je bila do prvega in edinega klanca nepregledna gužva. V klancu so se stvari postavile na svoje mesto, potem pa je bilo vse odvisno od skupine, v kateri si se znašel. Konec koncev je bilo idealno vreme, brez kančka padavin, grelo nas je sonce, a ne preveč.

Med Franjo se tudi ves čas bije boj za ohranitev cele kože in kar nekaj nesrečnežev ni uspelo priti do cilja. Upam, da se jim rane in kosti čimprej zacelijo. Razpredati o vzrokih za to pa nima smisla, ker se itak nikoli nič ne spremeni. Na Franjo pač večinoma ljudje pridejo delat osebne rekorde, pa če so pripravljeni ali ne, vozijo v skupini, čeprav niso pred tem niti enkrat obiskali kakšne runde. Pustimo to... :argue:

Skratka, enkratno.
Uporabniški avatar
 andrejl
#281623
Žal ne poznam veliko forumovcev, edino muc vem, da je bil tam.

Franja kot Franja. Vsako leto enako. Boj za preživetje. Največji uspeh je, če ti uspe na cilj priti cel skupaj s kolesom. Vsakih par kilometrov se sliši pokanje karbona in samo upaš, da ostaneš pokonci.

Letos sem šel na malo Franjo, ki ima za moj okus precej lepšo in manj nevarno traso. Malo nepričakovano sem bil na Suhem dolu par 10m za prvo skupino, ki sem jo potem ujel na spustu. Od tu do cilja se je zvrstilo nekaj poskusov pobega, za katere pa je bilo kmalu jasno, da ne bodo uspeli. Nekajkrat sem bil tudi sam zraven.

Šprint sem prepustil drugim, ne počutim se namreč dobro v skupini pri 55km/h+. Na koncu 23. skupno in 3. med MC.

Moja edina pripomba na organizacijo je vsako leto enaka. Dirkajo naj samo rekreativci.
Uporabniški avatar
 Forrest
#281624
Tudi sam sem odpeljal veliko Franjo.Držal sem se preverjene formule za "preživetje" in sicer voziti se po levi strani cestišča v izogib skupinskim padcem.
Začelo se je slabo,saj sem ob dotiku z drugim koleso zlomil nosilec čipa,tako,da sem ga hitro zatlačil za nogavico :) in nadaljeval z vožnjo.Že na Logu je prišlo do padca vodilne skupine z nekaterimi favoriti.Po prvem klancu sem v skupini približno 50 kolesarjev nadaljeval pot do Cerkna.Vzpon na Kladje je minil presenetljivo na izi,ker so bile tokrat vremenske razmere idealne.Še legendarni tip s šlaufom 8) ni imel dosti škropilnega biznisa.
Po spustu s Kladja smo skupaj z dvema sotrpinoma narekovali res divji tempo,da smo v približno desetih minutah ujeli skupino pred nami.Posledično me je kmalu zatem "zabilo" in tako sem približno 10 km pred Škofjo Loko ostal sam in v solo vožnji nadaljeval do klančka v mestu,kjer sem priključil skupini,ki me je ujela.Padcev pa sem videl toliko,da je joj :shock:
Čas 3:54 je klub temu kar dober in sem povsem zadovoljen.
Seveda imam tudi čustva in srce,zato sem šel še na Kodeljevo odteči desetko,pokramljal s carjem zajcem :clap: in čestital Primožu Gašpircu za podvig v Grčiji :cast1:.
Uporabniški avatar
 raziskovalec
#281630
Zjutraj, ko sem pil Coca-colo (moja kava) v lokalu blizu štarta velike Franje v družbi kolega iz ŠD Riba, ki je še manj mlad kot jaz in je šel prvič na to progo, sam pa tretjič, sem si želel le dvojega: da zdrži vreme in da ne padem. Povedal mi je, da bo vozil brez padal za vpenjanje, ni bil vajen vožnje v koloni in se je zaradi debija na tej progi odločil voziti bolj zadaj.
V koloni pred štartom sem se tudi sam postavil bolj zadaj, čeprav sem imel nizko štartno številko, in bi lahko štartal iz drugega boksa (a po svoji hitrosti si tega nisem zaslužil zato sem se postavil kjer sem se) srečal sošolca z gimnazije, ki mi je povedal, da je lansko leto doživel infarkt (ne sicer na Franji) in da bo odpeljal veliko Franjo s pulzom pod 130, kolikor mu je dovolil zdravnik.
Moje spoštovanje obema.
Ob zgodbi sošolca pa so se mi tudi moje težave s kolenom zazdele malenkostne.
TF - kolesarska sekcija ne obstaja in sploh sem se navadil, da na tej prireditvi kolesarim sam, no s tem mislim v skupini ki je ne poznam.
Na štart sem prišel dokaj brez težav, kultura vožnje v drugi polovici kolesarjev, slabi dve minuti za štartom prvih (sem slišal sireno).
Potem je letelo nekoliko nad pričakovanji, Logaški klanec sem vzel z rezervo in ga izkoristil za krmljenje in napajanje. Nato sem se priključil primerni skupini (na Franji se vedno najde takšna) in smo ga žgali do Idrije in Cerknega. Na spustih so se skupine nekoliko razbile, pa potem zopet sestavile v podobni sestavi.
Vmes je bil en smešen dogodek, ko je hitrost malo padla, pa nas je potem eno mlado dekle "vleklo" kakšnih 15 minut, za njo pa vsaj 30 moških, od katerih je vsaj pol bilo mlajših od 40 let. Če še ne bi srečal Abrahama bi sam poprijel, tako je bilo pa malo prezgodaj. Najbolj žalostno je bilo, da je potem prišlo do spusta, kjer smo vsi padli (ne dobesedno) mimo bivše kolonovodeče, ki pa nas je na srečo dohitela na prvem vzponu (in pomirila mojo slabo vest).
Pred Cerknim sem videl, da imam okoli 8 minut prednosti pred svojim lanskim časom. Na hitro spijem pol litra vode pojem gel in ne dotankam bidonov. Liter sem porabil do tu, liter pa za na Kladje. Sonce je začelo nažigati ravno na vzponu, ki je moja tradicionalna šibka točka. Na vrhu tankanje bidonov, en voda, drugi vodeni izotonik organizatorja. dajo mi še en gel. Najboljša stvar pa je legendarna slana juha, ki sem jo sanjal ves 7 km dolgi klanec. Rokavčke zaviham gor. In potem spust. Kako je tu letelo. Števec kaže 60 na zadnje kolo imam pa nalepljenega sledilca. Moj bog, upam, da ve kaj dela. To presega moje znanje. Drži me kot klop in samo upam, da bova potem na ravnem menjavala. Na srečo dohitiva manjšo skupino, ki je sicer za malenkost prepočasna, a vseeno raje prilepim.
Potem se skupina povečuje, ujamemo tudi ritem nekje med 35 in 40 km na uro in padamo mimo udeležencev male Franje. V klanec se matram, pri spustih se malo dvignem, ker sem prehiter (posledica mase), a gre kot po maslu. Pri napajalnici se skupina razbije in nekaj km solo vožnje v vetru mi da vetra. Hvaležen sem modrim dresom, ko zopet mimo pridrvi prava skupina. Primem in držim do Bežigrada. Lanski solo je trajal 5 km, letošnji v finišu le 3 km. Drugače samo taktiziranje in voluharjenje v skupini. Rezultat temu primeren, več kot 15 minut boljši kot lani. Cel, neopran od dežja in PB. Zadovoljen in ne povožen na cilju. Kosilo, potem pa na Never give up. Sodelovat, ne tečt (no en krog je vseeno bil). Teče po Franji lahko le lepi In očitno tudi hitri triatlonec David - ho kakšna sramota za kolesarje, da zmaga triatlonec. Še dobro, da nisem kolesar. Neto pa je šlo pod 4:40. Težko bo drugo leto to izboljšat.
Nazadnje spremenil raziskovalec, dne 11 Jun 2012, 18:18, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
 Miroslav
#281633
Ko to berem o teh padcih in gužvi, me je kar strah.
:roll:
Mene Franja ne bo videla, pa čeprav sem navdušen kolesar. Sem enkrat šel na Poli maraton in nikoli več.
Naj pa povem, da sem bil prešnji vikend na RAP 150 cestnem maratonu okoli Pohorja, pa je bilo čudovito. Ravno tako dovolj daleč, 150 km in 1950 višincev, štartalo pa nas je okoli 150 v obeh dolžinah (tudi krajši). Nobene gužve in lepa narava po Pohorju, to je za mene, zato sem bil letos že drugič.
:clap:
Vabljeni naslednje leto!
:D
Uporabniški avatar
 andrejl
#281634
raziskovalec napisal/-a:...kakšna sramota za kolesarje, da zmaga triatlonec. Še dobro, da nisem kolesar...


Šment, si moral super zapis čisto na koncu pokvarit? Ni šlo, da bi samo pohvalil Plešeta, si moral še ostalih več 1000 kolesarjev malo potlačit :?
Uporabniški avatar
 raziskovalec
#281641
andrejl napisal/-a:
raziskovalec napisal/-a:...kakšna sramota za kolesarje, da zmaga triatlonec. Še dobro, da nisem kolesar...


Šment, si moral super zapis čisto na koncu pokvarit? Ni šlo, da bi samo pohvalil Plešeta, si moral še ostalih več 1000 kolesarjev malo potlačit :?


Andrejl prav imaš, ko sem ponovno prebral, res zveni malo netaktno. Ni bil pa to moj namen. Pravzaprav sem hotel le pohvaliti Plešeta in s tem tudi vse triatlonce. In sem malo poduhovičil. Se opravičujem kolesarjem, če sem prebil mejo dobrega okusa, je pa Pleše očitno tudi odličen kolesar.
 sitrader
#281643
joj joj joj

Ko berem poročilo o takšni "gužvi" in "padcih" sem se spomnil na osnovnošolska leta in občinska prvenstva v krosu. Tam je bilo takole... štartna črta cca. 50m široka. Učenci v dveh vrstah. Sledil je nepopisen šprint, kajti po manj kot 100m se je pot zožila na manj kot meter in tako si moral samo to "preživeti" pa si mogoče lahko kaj naredil. Če si se ustavil zaradi zamaška ali pa tudi padel (kar ni bilo redko), nisi imel za burek do cilja (približno 1000m dolg kros). Praktično tekma odločena v prvih 100m, razen če je kdo glih crknil do cilja si jih lahko še mar mirno prehitel, drugače to je to. Da si "preživel"... si moral bodisi it počasi ali pa šprintat ko norc in upati da te ne bo kdo spotaknil od zadaj. Potem je bil samo še relax do cilja (ok zmatran si bil tudi in dihal ko konj, ampak to je normalno). :)

Saj je bilo hecno na nek način... ;)
Uporabniški avatar
 muc
#281673
Ojla, če bi včeraj takoj po Franji pisal poročilo, bi 100 % napisal, da nikoli več ampak po prespani noči že mal drugačno razmišljanje :wink:
V LJ prišel že pred štartom daljše variante, da sploh vidim kako procedura izgleda na tako masovnen kolesarskem maratonu...vse je enkrat prvič :D ...ko stojiš na drugi strani ograje ti je vse še mal smešno ampak ko sem se pa sam postavil na štart mal čez deseto mi pa ni blo glih do smeha..trema kot se za prvič spodobi..še dobr, da sem v boksu srečal Tomaža77 in Jernejo v vlogi fotografinje da smo mal poklepetal :wink:

Štart in gremo z zaprto vožnjo do Brezovice...mi pa ni blo kar na enkrat več do smeha...kolesar na levi drugih deset na desni kaj je blo za mano raje nisem pogledal...vsake tolk časa je kakšen kamikaza mim uletel sploh ob bremzanju na križiščih..počl je že takoj ko mim Bauhasa..ni dobr filing :?
Nekako se prebijemo do letečega štarta na Brezovici potem pa gas...spet ne za dolgo, ker je mal pred Horjulom spet prišlo do padca...in nato končno klanec!...tukaj pa zanimivo ni bilo nobenih "napadov" od zadaj in prov lepo je bilo ko si imel kar naenkrat dosti prostora okrog sebe :wink:
Na spustu proti Gorenji vasi previdno zato me je prehitel kar lepo število kolesarjev, ki so prej v klanec neki štrajkal...no al pa so se šparal :lol:
Potem pa skupina 30 kolesarjev skupaj, na žalost spet do padca mal pred Škofjo loko, kjer se je bilo potrebno čist zaustavit in vlakec se je odpeljal...sam nadaljujem naprej dokler me ne ujame večja skupina proti Zbiljam...in spet živčna vojna...pozabiš na gele, bidon,...roke na bremze in čakaš cilj...no, na koncu se pa le zasmejiš! :clap:

Za prvič itak ful zadovoljen, ko "natreniram" še svoje živčke bo na sporedu že Franja 2013! :wink:

Do takrat pa superge na noge in laufat :D ...bravo in čestitke vsem za včerajšni uspešno prevoženi maraton Franja!!! :laola

p.s.
iztek je pa seveda sledil ob 16ih na Kodeljevem...NGU! :clap:
 AinE
#281695
S ta dolgo Franjo je pri meni enako kot s ta dolgimi trojkami:
odkar sem šla prvič na ta dolge, me ta kratke ne mikajo več :wink:

Tudi jaz tretjič na ta dolgi. Vedno s trekom in nepripeta. Je več efekta. :lol:
Če greš tretjič, potem že imaš nekaj izkušenj: kakšen tempo ubrati in kako se opremiti. Pred štartom sem zaradi slabih vremenskih obetov kolebala le med dolgimi ali kratkimi hlačami (ker me vedno skrbi, da me bo zeblo :oops: ) in se po ogledu kolesarjev, ki so se zbirali v BTC, odločila za kratke in kot kompromis obula še dokolenke.

Letos sem vozila na trmo, ker sem zelo malo kolesarila. Raje ne napišem, koliko. Ni vzgojano :wink:
Na runde ne hodim. Berem pa članke o pravilih vožnje v skupini in se na maratonih trudim prebrano udejanjiti.
Štartala sem med zadnjimi. Gneče je manj. Saj se po ljubljanskih ulicah vedno zabije, do Vrhnike se kolona raztegne, dokončno pa Vrhniški klanec naredi selekcijo in potem se več ali manj vozimo do cilja z istimi kolesarji.
Na hitro sem se ustavila na vseh okrepčevalnicah (juha res najbolj paše :D ). Po ravninah sem se večinoma šlepala v skupinah, ki so imele zame primerno hitrost. Klance in spuste pa sem prevozila v svojem tempu.
V živo sem videla le en padec in čisto na koncu, malo naprej od Ruskega carja. Mislim, da ni bilo nič hujšega.
Med kolesarji bolj na koncu sem se počutila dokaj varno. Lahko rečem, da smo pazili drug na drugega in tudi kakšna spodbudna beseda je padla vmes.

Kljub pomanjkanju kolesarske kondicije sem letos prišla v cilj z do minute enakim časom kot lani :o in se uvrstila v zlato sredino…... v svoji kategoriji :lol: .
raziskovalec napisal/-a: ...kakšna sramota za kolesarje, da zmaga triatlonec....

Enako sem tudi jaz pomislila, ko so razglasili zmagovalca. Triatlonci so do hudiča :wink:
Ampak tudi tekači in tekačice nis(m)o kar tako. Kar poglejte, kdo je stal na stopničkah v kategoriji 1ZG :cast:
Čestitam vsem tekačem - kolesarjem za udeležbo in odlične čase.
Spela *, upam, da se drugo leto vidimo na štartu :D.
LpE
 spela*
#281700
andrejl napisal/-a:
raziskovalec napisal/-a:...kakšna sramota za kolesarje, da zmaga triatlonec. Še dobro, da nisem kolesar...


Šment, si moral super zapis čisto na koncu pokvarit? Ni šlo, da bi samo pohvalil Plešeta, si moral še ostalih več 1000 kolesarjev malo potlačit :?


Ja, no, po svoje pa je to tako, kot če bi npr. v skoku v daljino zmagal deseterobojec. :wink: :lol:
 spela*
#281701
AinE napisal/-a:Spela *, upam, da se drugo leto vidimo na štartu :D.
LpE



Če da, potem po tvoji zaslugi. Kajti vsa druga poročila so me čisto preveč prestrašila. :shock:
Uporabniški avatar
 Tomaž 77
#281702
Še moje kratko poročilo in vtisi iz Franje. Zanimivo, da pri meni po nekaj zaporednih Franjah še vedno ostaja nek "strah", trema, napetost pred štartom. Na tekaških prireditvah nikoli ne občutim takšnega naelektrenega ozračja kot je na Franji.
Morda zato, ker je cilj večine tekmovalcev priti na cilj živ in zdrav. Še vedno ne razumem te "tekmovalnosti" in "borbe", ki vlada na Franji in to ne v zadnjih kilometrih ampak vse od štarta dalje. Divja prehitevanja, skoki po pločnikih, zelenicah, se vrstijo od štarta, ko je tekma še zaprta in se vozi v koloni. Posledica komolčenja so številni padci že v Mostah, na Poljanah, Pri Dnevniku..... Ob zožitvi ceste v Horjulu očitno pač ni šlo očitno drugače kot direktno z desne na levo v ostale kolesarje in sledil je množičen padec..... me še sedaj srh preleti ko se pred tabo zloži 10 in več kolesarjev.
V hrib mi je dobro letelo in ne spomnim se kdaj sem prehitel toliko "makaronarjev" na enkrat. Spusti pa so moja šibka točka in tam lahko rečem da se ne spomnim kdaj me je prehitelo toliko "makaronarjev". :lol: Po ravnini pa je letos letelo in v cilju sem bil v dobrih dveh urah in pol, kar je bil moj PB na mali Franji, kljub podaljšanju trase za 5km (merjenje časa so prestavili na Dolgi most)

Tokrat sem resnično užival v vožnji in v cilj prišel zadovoljen.

Čeprav je prireditev rekreativne narave pa mislim, da v tekmovalnosti prekaša Giro ali Tour!

Hvala Muc-u za družbo na štartu! :wink:

Se vidimo drugo leto!

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA