Forum je namenjen objavi razpisov na tekaške prireditve, ki so pred nami.

Moderatorji: ero, AVI, ziga, dragons

#281609
jedrnat napisal/-a:
spela* napisal/-a:In tale predlog se meni zdi odličen:
jedrnat napisal/-a:Imam pa idejo za drugačen pristop. Organizirajmo naslednje leto NGU na isti dan v vseh desetih mestih hkrati (tako kot maturantska četvorka). Imam občutek, da bi ta skupinski spirit ljudi mobiliziral v večjem številu.


...in potem dodajmo še malo zdrave tekmovalnosti: seštejmo km razdalje udeležencev v posameznih mestih in razglasimo najbolj tekaško humanitarno mesto tistega dne. Poiščimo motiviranega sponzorja, ki bo skupno pretečene km pomnožil z 1 EUR in sredstva namenil pomoči potrebnim družinam/posameznikom.


Odlično! :clap:
#281618
Se popolnoma strinjam ,da smo socialna država,da mora država potrebnim pomoči pomagati........itd. A kot zgleda v naši lepi državi gleda vsak zase. Vsako leto odtečem vsaj tri do štiri dobrobrodelne teke. Na teh tekih pa ponavadi je udeležba zelo slaba. Potem pa začnem razmišljati kakšni smo ljudje. Za nek tek ki ima štartnino 10 eurov in več-saj so štartnine poskočile z eurom v nebo-pa tudi če je le vaški tek tekačem ni problem dati ta denar. Na teh dobrodelnih tekih pa se takoj vsi začnejo spraševat kje je država. To me žalosti. Jaz pomagam ,ker zaenkrat lahko. Upam da bodo letos prispevki kaj boljši kot lani. Žabcu in soorganizatorjem pa vse čestitke. :clap: :clap: :clap:
#281629
Še moje poročilo!!!


»DELILCI UTRIPOV«

Sedim v pisarni dežurnega vojašnice in razmišljam o preteklih desetih dneh, ki sem jih pravkar preživel v družbi tistih, ki jih imam rad in tistih, s katerimi si delim mojo srčno frekvenco. Zunaj pada dež in dan je prava uspavanka, imam občutek, da se še uri ne da več teči v svojem ritmu. Kljub vsemu, menim da je sedaj najprimernejši čas, da naredim kratko analizo tega kar se je dogajalo, saj so spomini še sveži…pa čeprav malce »počasnejši« zaradi utrujenosti na eni in olajšanja na drugi strani.

Ne bom govoril o svojem športnem uspehu, saj ga sam niti ne dojemam takega. Morda mu daje težo le dejstvo, da sem se ga lotil popolnoma nepripravljen in poškodovan..ter da sem poleg teka opravljal še številna druga opravila, ki so mi onemogočala tisto pravo regeneracijo. Prva tako se je potrebno zavedati, da je takega »podviga« sposobno kar nekaj naših tekačev…in kar nekaj jih prihaja iz vrst našega NGU-ja. Brez njih in njihovih korakov ob meni bi se marsikateri kilometer zavlekel v dva. Seveda, pa so k mojim desetim maratonom bistveno prispevali tudi vsi tisti »netekači«, ki so me spremljali ob strani in mi namenjali pozitivne besede, ki so me nesle naprej. Torej, HVALA VSEM iz srca!!!

Rad bi se osredotočil na to, kaj NGU dejansko je in kaj predstavlja v našem malem prostoru. Rad bi ugotovil kaj je tisto, kar je pripeljalo do tega, da imamo čedalje več privržencev, hkrati pa letos manjšo udeležbo kot lansko leto. Rad bi razjasnil nekatera vprašanja, ki se pojavljajo okoli našega društva. Morda dobim na ta svoj zapisek kakšen odgovor, ki bo razjasnil včasih motno sliko celotne zgodbe.
POZOR!!! NGU ni Matej Markovič!!! NGU je ekipa srčnih ljudi, ki verjame v boljši jutri…in med njimi je tudi Matej Markovič. Je ekipa, ki verjame, da se je vredno boriti, pa čeprav le za to, da za trenutek narišemo nasmeh na en sam otroški obraz. Je ekipa, ki se ne sprašuje zakaj je nekdo v težavah, temveč pomaga zato, ker se je nekdo znašel tam. Je ekipa, ki porablja svoj dragoceni čas, energijo, denar za to, da pomaga nekomu, ki ga ne pozna in ga najbrž ne bo nikoli spoznala. Je ekipa, ki se hrani z nasmehi drugih in z energijo svojih članov. Je ekipa, ki bije bitko za bitko, vedoč da se vojne ne da dobiti. Je ekipa, ki gre v napad takrat, ko vsi ostali obrnejo hrbet in zbežijo. Je ekipa, ki se jo ne da nikoli zlomiti in ki se ne bo nikoli ustavila. Je ekipa, ki je kot samuraj, ki rajši častno umre za tisto kar verjame, kot pa da se ukloni tistemu kar prezira.
Nikoli se ne bomo spremenili, pa naj bodo pritiski s strani drugih še tako veliki. Ostali bomo popolnoma enaki…častni…neprecenljivi…edinstveni. Vsi naši projekti bodo nosili najprej humanitarno noto…in šele daleč za tem športno oziroma osebnostno noto. Vsi naši projekti bodo imeli 100% donacijo, kar danes nima skoraj noben več…pa čeprav bo to pomenilo, da se bomo borili, da ne potonemo. Konec koncev to znamo najboljše,..boriti se!!! Skozi naše »roke« gre namreč skoraj 100 ton zamaškov letno, kar našim junakom prinese okoli 30.000 eurov, skozi naš račun pa v dveh letih in pol vsega skupaj 480eur, kar predstavlja del vsote, ki jo naše društvo namenja vsak mesec za potne stroške naših aktivistov, ki s svojimi vozili vozijo zamaške po vsej Sloveniji. Skozi naše roke je lansko leto ob projektoma 10 krogov za deset nasmehov in Tek s Srečkom šlo preko 20.000 eur, a le nekaj tega je ostalo pri nas…pa še to zaradi prodaje NGU materiala. Ja, NGU material je tisti, ki poleg članarine, rešuje eksistenco našega mladega društva. Čeprav smo društvo, lahko kaj hitro potonemo…kot se je to zgodilo vsem tistim nesrečnim podizvajalcem. Treba je namreč plačati majčke, zapestnice, račune, druge storitve,… A kljub tej borbi za vsakdanje preživetje, smo presrečni, da imamo to naše društvo in da imamo en drugega. Vsi po vrsti smo namreč borci…zato se radi borimo, še posebej, če lahko en drugemu krijemo hrbet.
Nikoli se ne bomo spremenili!!! Projekt bo še naprej potekal v desetih krajih in bo še naprej netekmovalno usmerjen. Rajši imam, da pride v desetih dneh zgolj 500 »posebnežev«, kot da se jih zbere 1500, a jih 1000 prihaja zaradi napačnega namena. Bistvo tega projekta in celotne zgodbe NGU-ja je v tem, da širimo sporočilo, ki pravi, da obstaja ekipa posebnežev, ki si želijo svojo srečo deliti z drugimi. Govori o tem, da ljudje v nesreči niso sami, temveč obstajajo ljudje, ki bodo brez najmanjših vprašanj pretekli 700km v 7 dneh zgolj za to, da pomagajo majhni deklici…ki morda ne bo doživela naslednjega rojstnega dne. Govori o tem, da je ves trud poplačan, ko se znotraj stotih solz prikaže en sam nasmeh. Govori o tem, da je življenje lepo, le hvaležni moramo biti zanj, verjeti vanj…hkrati pa višek svoje sreče nesebično deliti z drugimi. Če bi kdaj ostali do konca našega »delovnega dne«, bi videli kakšna nora energija se pretaka od enega do drugega. To je zaradi tega, ker smo hvaležni, da imamo en drugega…da imamo našo malo družinico…da lahko pomagamo in na tak način bogatimo…ter da živimo tisto najbogatejše življenje. Sam sem namreč mnenja, da je največje bogastvo človeka njegovo srce, ki od časa do časa utripne tudi za druge. Ko svoje utripe deliš z drugimi, tvoje srce na drugi strani polni neka skrivnostna energija, ki tvoje srce krepi in ga še dodatno bogati. V tem primeru nikoli ne moreš postati »reven«. le deliti moraš, pa bo tvoje bogastvo z trenutka v trenutek večje. Takih »bogatašev« se je letošnje leto zbralo manj kot preteklo, a so bili morda ti zato toliko bolj bogati. Odločitev za pomoč se skriva v vsakem posamezniku posebej…in pri vsakem je različno močna. Vsakdo ima pravico do svojega lastnega mnenja glede pomoči sočloveku in nikogar ne smemo in ne moremo obsojati. Malo težje razumem le tiste, ki so nekoč na račun pomoči sočloveku že bogateli, sedaj pa so se vrnili nazaj v tisto svojo revščino… A bo najbrž že prav tako, saj jim konec koncev to narekuje njihovo srce…, tako kot nam naše, da je treba utripe deliti.

Kljub številkam, ki niso takšne kot smo pričakovali, pa letošnji projekt ocenjujem za izjemno uspešnega, saj smo v svojo družino sprejeli kar nekaj novih članov. Število tistih, ki so jim oranžne zapestnice in NGU majčke prinesle čarobnost je ponovno kar nekaj. Število tistih, ki delijo utripe se je ponovno povečalo. Nekaj jih je sicer zamrlo, a so jih več kot uspešno nadomestili drugi. Sedaj nas je za pravo malo cesarsko četo. Smo mala srčna specialna enota, izurjena za to, da z utripi spreminja dež v sonce. Selekcija za vstop je skoraj nemogoča, a hkrati tako zelo lahka. Ste sposobni deliti utripe? Ja? Potem pa dobrodošli :D

Za konec bi se rad še enkrat zahvalil vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali k temu našemu lepemu dogodku. Vsem tistim, ki so donirali. vsem tistim, ki so kupili srečko. Vsem tistim, ki so kupili katerikoli NGU spomin. Vsem tistim, ki so pretekli en sam krog. Predvsem pa tistim, ki so poskrbeli za to, da je ta dogodek živel in preživel.
Veliko je takih, ki so vložili svojo dušo in telo v ta dogodek, pa se ne ve kdo so. Veliko je takih, ki jih morda ni niti na slikah, pa so bistveno prispevali k temu, da je vse potekalo tako kot mora. Preveč vas je, da bi vas naštel vsakega posebej…a vsak zase ve, da mislim tudi nanj…in ve kako zelo sem mu za to hvaležen. Če boste dobro pogledali, boste na vseh tistih mojih slikah v mojih očeh videli vašo sliko. Vi ste tisti zaradi katerih sem jaz to kar sem!

Hvala vam!!!

Rad vas imam!!!

Matej alias žabc
#281632
lep pozdrav,
včeraj sva tudi jaz in moj sin (6 let) odtekla nekaj krogov na Kodeljevem...ekipi NGU kapo dol....tudi jaz (in moja družina) verjamem/o v VAS in v stvari, ki jih počnete/počnemo in z veseljem se jih bomo udeležili še v naprej... :clap: :clap: :clap:
#281651
četudi sem na forumu raje prisoten kot bralec, se tokrat nisem mogel zadržati da bi se ugriznil v jezik...
isti akterji kot lani so si tole temo sposodili za poligon na katerem sproščajo svoje frustracije in se skrivajo za globalno opravičljivim dejstvom da imaj pravico do svojega mnenja... :roll:

Vsekakor, letos sem na ta event pripeljal mojo družinico, kjer je moja mala hčerka, ki bo v soboto praznovala dve leti, prehodila in malce tudi pretekla svoj krog z dudo v ustih in roko v zraku da bi le vsi videli da ima zapestnico...

Skratka, krasno pretečenih nekaj krogov...in krasna popestritev nedeljskega popoldneva za našo družinico, za kar gre pohvala organizatorjem, za katere toplo upam, da njihova plemenitost ne bo zamajana iz strani zafrustrirancev, katerih besede in misli so lahko prekleto močne v dejanjih pa jih zmanjka...
Idejna zasnova eventa ima svojo logiko..spreminjanje le te, da bi vsi naenkrat tekli kot "slovensko skregana četvorka" je tipično slovenski "upgrade" vsakega projekta, torej četudi verjamem da so vsi predlogi dovoljeni in sem prepričan da se v njih skriva konstruktivnost...bom samo eno stvar povedal...ali je kdo od vas sploh iskal kakšnega sponzorja za dobrodelni namen ?
Če ga ni,...mu verjamem da misli, da bi podjetja dala 1€ za pretečeni kilometer.

Lep pozdrav iz moje strani in iz strani moje družinice predvsem pa moje hčerke, katere roka je okrašena z oranžno "pestnico" brez katere danes nismo mogli iti niti spat :)

Kid
#281725
KidrocK napisal/-a:četudi sem na forumu raje prisoten kot bralec, se tokrat nisem mogel zadržati da bi se ugriznil v jezik...
isti akterji kot lani so si tole temo sposodili za poligon na katerem sproščajo svoje frustracije in se skrivajo za globalno opravičljivim dejstvom da imaj pravico do svojega mnenja... :roll:


Drugič se bom ugriznila v jezik. Da ja ne bi s svojimi besedami zmotila spokojnosti kakšnega bralca ... :ignore:
Očitno smo na različnih valovnih dolžinah. In medtem ko jaz vsaj ohranjam spoštljiv do nekoga, čeprav se z njegovim mnenjem ne strinjam, "nekateri" žal ne znajo drugače, kot da žalijo nekoga samo zato, ker misli drugače. Hvala lepa za tako "debato".

Sicer pa lep dan! :wink:
#281726
spela* napisal/-a:
KidrocK napisal/-a:četudi sem na forumu raje prisoten kot bralec, se tokrat nisem mogel zadržati da bi se ugriznil v jezik...
isti akterji kot lani so si tole temo sposodili za poligon na katerem sproščajo svoje frustracije in se skrivajo za globalno opravičljivim dejstvom da imaj pravico do svojega mnenja... :roll:


Drugič se bom ugriznila v jezik. Da ja ne bi s svojimi besedami zmotila spokojnosti kakšnega bralca ... :ignore:
Očitno smo na različnih valovnih dolžinah. In medtem ko jaz vsaj ohranjam spoštljiv do nekoga, čeprav se z njegovim mnenjem ne strinjam, "nekateri" žal ne znajo drugače, kot da žalijo nekoga samo zato, ker misli drugače. Hvala lepa za tako "debato".

Sicer pa lep dan! :wink:

naj vam povem, da je Špela bila med nami in naredila nekaj dobrega za sočloveka...hvala ti <3
#281732
Da povem še nekaj kako sem videla jaz kot novinka projekt, priprave nanj.. vedela sem, da je Trbovlje kraj, kamor bo le redka tekaška duša od drugje zašla,še lažje se je zapeljati v bližje Celje ali Ljubljano in srečati prijatelje. Torej so se porodile ideje, s katerimi bi približali projekt širši množici, ne samo tekačem... v projekt vključiti gasilsko mladino, mlade lokalne plesalce, domače pevce, domače "zvezdnike", želela sem, da se ne podeli samo deset nasmehov, temveč tudi vsi vi, vsi sodelujoči zažarijo v nasmehu in delno mi je uspelo... lahko se še tako trudiš, lahko imaš še tako dodelan plan, projekt, pa vendarle proti vremenu ni rešitve... Projekt se ni začel teden pred tem, ni bilo samo prideš na stadion, postaviš in poberaš keš, pa še sam odtečeš nekaj krogov in prispevaš tistih nekaj eurov... dogovori, pregovarjanja, sestankovanje, pojasnjevanje, mediji, iskanje dobitkov, plakati, iskanje primernih prostorov in še in še ... čisto površinsko opisano in na kratko... eno mesto... ena tečka, ki teži Mateju, Mihu, Grbu, pa še komu... deset krajev, deset različnih zgodb... še zadnje ure ko se urejajo zadeve okrog zelo pomembnih zadev... in teden pred začetkom medijske obveznosti, vožnja v oddaljene kraje, intervjuji - tudi to je Matej... ob 14 prihod Mateja, Janeza, Nataše in postavljanje terena... ob 16 uri, ko smo pripravljeni, se prične tek, v nalivu, vztrajno... kot novinka sem verjetno naredila kup napak, vendar smo speljali do konca.. ko smo ostali sami, je ekipa NGU, ki se je med tekom povečala, vse skupaj v najhujšem nalivu pospravila, z Matejem in očetom na čelu... zjutraj, ko se je projekt za naš kraj zaključil, se je pripeljal Matej in pobral tisto, kar prejšnji dan nismo uspeli naložiti... in ponovil vse skupaj v Novem Mestu... nova zgodba, z novimi dogodivščinami...
to je tudi Matej, ne samo tisti , ki melje krog za krogom... in ponosna sem, da sem del te male vojske.in kot jaz novinka vem, kaj bi naredila drugače, če bi imela popravni izpit, in tako je vsak projekt možno izboljšati, ne spremeniti, izboljšati...
Socialne države ni, lahko jočemo, se obračamo stran, si zatiskamo oči, lahko pa stopimo skupaj in naredimo nekaj za sočloveka... naši politiki imajo občutek, da ne nosijo lastne odgovornosti za dejanja ali pa bolje nedejanja, ki jih opravljajo v imenu ljudstva...
Še enkrat hvala vsem, ki ste videli v našem dejanju idejo, kako pomagati drugim... hvala
#281736
Velika zahvala NGU in Mateju ter ekipi, ki je sodelovala pri pripravi dogodkov vseh deset dni. Sam sem bil na dveh stadionih, čeprav sem mislil biti tudi na finalnem v Ljubljani, ampak sem enostavno bil od sobote v Kranju povožen, ker pač sem imel dvojni razpored in mi ni zneslo ,da bi še v nedeljo bil prisoten. Se posipam s pepelom, ker sem obljubil, da pridem......V bistvu sta že Ksenja in Matej povedala bistvo zakaj se to dela in se strinjam, da je vredno sodelovati, ker veš, da si pomagal vsaj malo eni od teh družin. Seveda pa ni treba iskati teh zgodb samo preko takih projektov, ker tako zgodbo se najde povsod. Včasih je dovolj samo objem in beseda hvala. Sam vem kako je, ko pomagaš družini, ki res nima skoraj nič in se trudiš, da imajo vsaj nekaj dostojanstva in obenem še čisto tako mimogrede ugotoviš, da je ena oseba v družini diabetik in jih oskrbiš z nujnimi informacijami, kaj to pomeni in preskrbiš listke, da si vsaj malo pomaga in olajša vsakodnevne stvari. Seveda si ne bom pripenjal zaslug, ker takrat sem to čutil, da moram storiti in mi ni žal za nobeno pomoč, ki sem jim jo nudil. Seveda gre življenje naprej in upam, da bodo uredili svoje zadeve in dokazali ,da se da preživeti.....
Je pa kot sem že rekel sploh žalostno ,da moramo navadni ljudje poskrbeti za take zgodbe, ker pač nismo tako revni, da bi se moralo to pri nas dogajati. Ampak se bojim, da dno še ni doseženo.....
#281749
"Je ekipa, ki gre v napad takrat, ko vsi ostali obrnejo hrbet in zbežijo."

Se ne morem strinjati.Nikakor ne.
Mnogo nas je ki vsakodnevno gazimo po blatu. Ki smo vpleteni v mučne in boleče zgodbe. Ki se osebno srečujemo z ljudmi, ki jim pomagamo. Ki ne napadamo, ampak nudimo roko. Ki smo brezimni. Ki ne iščemo potrditve pri drugih. Medijsko nismo izpostavljeni. Ne trepljajo nas po ramah. Spomenikov nam ne postavljajo. A jih tudi nečemo.
Zamaške smo zbirali, preden ste jih vi začeli. Občutk imam ,da jih bomo tudi ko jih vi ne boste več.

Tek je dober za zdravje. Uničevanje sebe, s poškodbami in nepripravljenostjo pa menim da ne.
Čestitam vam. Saj dobro mislite. Tiste ure na štadijonih bi lahk zamenjali za dobrodelno delo. Bi koristilo precej bolj. Brati je lepo. Od tekaških krogov pa se ne da kupiti hrane ali obleke, pa če jih je še toliko in toliko. Od premnogih kilometrov se ne da plačati položnice. Niti ene. Želim vam lep večer.
  • 1
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA