- 25 Jun 2003, 22:44
#276
Tako, tek na Vršič je za nami. In to dokaj uspešno, bi rekel. Ko sva par uric kasneje s Pio sprehajala psa ob potoku Martuljek, sem se na glas vprašal: "A sva midva danes tekla na Vršič? Kje je že to ..."
No, tako enostavno seveda ni bilo
Pa pojdimo po vrstu.
Od Poletovcev smo se na startu pojavili štirje: Vanja, Pia, Denis in jaz. Nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, saj smo vsi prvič tekli na Vršič. No, s Pio sva gor že kolesarila, tako da sva vedela, da nas čaka kar prjetno mučenje.
Na startu, pri brunarici Pr' Bedanc, se nas je zbralo nekaj čez 200. Kar veliko, se mi je zdelo. Ob desetih smo startali in tekli prvih par metrov navzdol po makadamu, da smo prišli do ceste. Definitivno edini spust in edini makadam na celem teku. Potem pa skozi Kranjsko goro in mimo Hotela Lek, kjer so merilci pritisnili na štoparico. Reka tekačev se je do tu že kar raztegnila, tako da so rezultati seveda odvisni od tega, koliko zadaj si bil pri Leku. Ob kolesarskem jurišu je to urejeno s čipi, tako da vsakemu izmerijo njegov pravi čas.
OK, prvi klanček do Jasne in potem spet ravnina. Tu sva s Pio še tekla skupaj in mimo naju je pribrzel Denis in tudi odbrzel dalje. jaz sem se od Pie 'odcepil' po mostu čez Pišnico, kjer se je začel bolj resen klanec.
In potem je šlo zmerno navzgor mimo prvih serpentin. Malo pred Mihovim domom sem se ustavil pri ponesrečenem poskusu okrepčevalnice. Na voljo je bil le en manjši lonec vode, kozarcev je že zmanjkalo, ko sem prišel mimo, in človek, ki je skrbel za vodo, se je žal neuspešno trudil, da bi nam ustregel
Nič zato, gremo dalje v klanec. Vse do Koče na gozdu, kjer je bila prva prava okrepčevalnica. Kratek postanek za par požirkov vode in naprej v zmernem tempu 6 min/km.
Na 10. serpentini pa sem prvič zahodil. Prej sem tuhtal ali bi trmasto poskusil čim dlje vztrajati v tekaškem koraku, pa naj bo še tako počasen. A tu sem imel počasnega teka dovolj in sem raje hitro hodil. S tem sem se tudi malo spočil in ugotovil, da lahko po kaki minuti hoje spet dokaj hitro tečem.
V takšni izmenjavi teka in hoje je šlo potem vse do vrha. Tudi pri drugi okrepčevalnici na razgledni ploščadi sem zlagoma užival v zasluženih požirkih vode. Kmalu za tem sem prišel do spodnjega parkirišča in spoznal, da bo vzpona kmalu konec. Še par ovinkov, zadnji metri malce hitreje in v cilju sem. Super
Za celotno progo sem porabil uro in 21 minut, 1:17 od Leka. To je bilo dovolj za 34. mesto v kategoriji. Dalo bi se hitreje in prihodnjič tudi bo hitreje. A sem kar zadovoljen in tudi moja ocena (1:18 ) se je izkazala za dokaj realno. V prvih kilometrih bi se dalo teči hitreje in tudi z manj hoje bi verjetno prišel skozi. A nikoli ne moreš vedeti, če se tako ne bi prekuril ...
Denis je prišel na vrh 10 minut pred menoj, Vanja par minut za menoj in Pia še kako minuto za Vanjo. Vanja je bila v svoji kategoriji 6., Pia pa celo četrta. Bravo vsi mi
No, tako enostavno seveda ni bilo
Pa pojdimo po vrstu.
Od Poletovcev smo se na startu pojavili štirje: Vanja, Pia, Denis in jaz. Nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, saj smo vsi prvič tekli na Vršič. No, s Pio sva gor že kolesarila, tako da sva vedela, da nas čaka kar prjetno mučenje.
Na startu, pri brunarici Pr' Bedanc, se nas je zbralo nekaj čez 200. Kar veliko, se mi je zdelo. Ob desetih smo startali in tekli prvih par metrov navzdol po makadamu, da smo prišli do ceste. Definitivno edini spust in edini makadam na celem teku. Potem pa skozi Kranjsko goro in mimo Hotela Lek, kjer so merilci pritisnili na štoparico. Reka tekačev se je do tu že kar raztegnila, tako da so rezultati seveda odvisni od tega, koliko zadaj si bil pri Leku. Ob kolesarskem jurišu je to urejeno s čipi, tako da vsakemu izmerijo njegov pravi čas.
OK, prvi klanček do Jasne in potem spet ravnina. Tu sva s Pio še tekla skupaj in mimo naju je pribrzel Denis in tudi odbrzel dalje. jaz sem se od Pie 'odcepil' po mostu čez Pišnico, kjer se je začel bolj resen klanec.
In potem je šlo zmerno navzgor mimo prvih serpentin. Malo pred Mihovim domom sem se ustavil pri ponesrečenem poskusu okrepčevalnice. Na voljo je bil le en manjši lonec vode, kozarcev je že zmanjkalo, ko sem prišel mimo, in človek, ki je skrbel za vodo, se je žal neuspešno trudil, da bi nam ustregel
Nič zato, gremo dalje v klanec. Vse do Koče na gozdu, kjer je bila prva prava okrepčevalnica. Kratek postanek za par požirkov vode in naprej v zmernem tempu 6 min/km.
Na 10. serpentini pa sem prvič zahodil. Prej sem tuhtal ali bi trmasto poskusil čim dlje vztrajati v tekaškem koraku, pa naj bo še tako počasen. A tu sem imel počasnega teka dovolj in sem raje hitro hodil. S tem sem se tudi malo spočil in ugotovil, da lahko po kaki minuti hoje spet dokaj hitro tečem.
V takšni izmenjavi teka in hoje je šlo potem vse do vrha. Tudi pri drugi okrepčevalnici na razgledni ploščadi sem zlagoma užival v zasluženih požirkih vode. Kmalu za tem sem prišel do spodnjega parkirišča in spoznal, da bo vzpona kmalu konec. Še par ovinkov, zadnji metri malce hitreje in v cilju sem. Super
Za celotno progo sem porabil uro in 21 minut, 1:17 od Leka. To je bilo dovolj za 34. mesto v kategoriji. Dalo bi se hitreje in prihodnjič tudi bo hitreje. A sem kar zadovoljen in tudi moja ocena (1:18 ) se je izkazala za dokaj realno. V prvih kilometrih bi se dalo teči hitreje in tudi z manj hoje bi verjetno prišel skozi. A nikoli ne moreš vedeti, če se tako ne bi prekuril ...
Denis je prišel na vrh 10 minut pred menoj, Vanja par minut za menoj in Pia še kako minuto za Vanjo. Vanja je bila v svoji kategoriji 6., Pia pa celo četrta. Bravo vsi mi
, potem pa sem spoznala, da je precej bolje par korakov (kjer je najbolj strmo) prehoditi in si spociti, potem pa gre veliko lazje.
vse do priblizno 7. km nanjo.
! Do Vršiča. Ravno zato sem hotela gor. Da premagam odpor. In uspelo mi je! Trmasto sem TEKLA celih 10 km. Sicer počasi - kot je razvidno iz primerjave Erovih in mojih km časov- ampak grizla sem. In zadovoljna sem s sabo 
. Vesela sem, da me nočne more noč pred tekmo in hudo pospešena prebava pred štartom niso odvrnile od željenega cilja! Zdaj mi pa noben klanec ne bo predolg in prestrm. Bravo mi vsi..... In danes niti sledu o kakšni bolečini v sklepih ali mišicah...
