Poznate tistio pesmico od Eminema in Rihanne, ko se prepirata, tepeta, ljubita in sovražita da je joj (
Just gonna stand there and watch me burn? That’s alright because I like the way it hurts)
Evo, spisal sem tekaško priredbo, sedaj pa moramo samo še najti raperja da jo zapoje
Zdaj se ustavim v meni gori
je že dobro, obraz ti kar žari
zdaj se ustavim naprej ne gre več
je že dobro, trplenje ti je všeč
na koncu ti bo všeč.
Nevem sploh kaj je res
povem le kaj čutim ves
ko tisoč iglic v plučih me duši
zraka ni, a telo se še kar bori
vem, da ni prav a kaj ko kar letim
zadet od napora, pijan od odpora
kot bi z vrečko prek obraza vdihaval lim
in ravno ko vem, da imam preveč
me spodbudi spet ker me ljubi, in sovraži
"Čakaj, kam greš?" "Dost mam" "Daj ne nakladi!"
Vrni se, pridi nazaj, začni znova
Saj veš, saj ko ti gre, ti gre odlično
Si kot ptica, letel bi okrog zemlje
ko pa ne gre je pa čista jeba
ves rdeč debelo gledaš, kdo je ta zguba
kakšen tekač, kakšna pokveka
sanjaš o maratonu pa boš pristal na tleh
nekje v slabi sredini lumpi teka
Se še spomniš, ko si začutil s tako silo
zadrževal si dih, da ne bi se stopilo
in kar stal si tam ker tako te je zadelo
lebdeč občutek, mravljinci in kljub srhu te je grelo
Še malo prej pa te je bolela glava
Prisegal si si, da to je kalvarija prava
strmel v prazno, mimo je drsela trava
bruhal žolč, pljuval tla krvava
šepal, stokal, bliskal, jokal, pesti stiskal
zdaj boš zavil stran
zdaj si zgubljen, vse je zaman
zdaj je obup prevzel komando
Saj pravijo tako, nehaj ko lahko,
Saj te poznajo, to je pač danes ne včeraj
Včeraj je mimo, danes je nov dan
kot stara plošča, ki igra in igra
Prisegaš, kako ne boš šel čez mejo
Izkoristil si svoje, življenje pač ni igra
Saj veš, da si spet lažeš
ko na kavč ležeš in se s hrano bašeš
Najbrz zato rečejo "dober tek".
Govoril sem, počel sem, kar nisem hotel,
vračam se nazaj in naprej ujet sam vase
moj drugi jaz je isti kot jaz, enaka sva
včasih te vse skupaj zaslepi
daj vstani spet, to nisi ti, jaz sem,
mogoče je kar prav, da je tako kot je
mogoče v tebi čaka orkan, mogoče vulkan
Prevelik strah, da bi kar šel stran
Pridi nazaj, pomeči cunje z omare
Slišiš, kako ti razbija srce, ko se jih dotikaš
Poglej enkrat vase, ko pogled izmikaš
še boš pokleknil, še boš udarjal v zid
Seveda bo naslednjič, saj nisem zabit
iščeš izgovore, da ti ne bi bilo treba
Vem da si utrujen in da želiš ležati
Ampak če se ustaviš te bom porinil preko meja
na najdaljši izziv tvojega življenja.
