Bedarija ... Navzdol se obvezno teče. To ni enako, kot spust iz Belvija po fiski ali mimo Lukeja. Blagi nakloni in velike hitrosti v drugem delu treninga so zakon.
Že prvo leto, ko sem začel s tekom (2005) sem tekel od doma (Radizel) skozi Hoče in po cesti na Areh. Sicer po cesti samo pozimi, ko je bil sneg in žlufarca. Takrat sem staknil poškodbo "obrnjene medenice", ker je cesta v stranskem naklonu.
Sedaj tečem na Pohorje skozi Hoče mimo Kmetijske fakultete do Belvija in potem mimo stolpa po slemenu do Areha ali vsaj mimo Mariborske koče.
Vedno tečem tudi nazaj, čeprav po drugi poti (mimo pljučne bolnice). Tek nazaj v dolino ima velik smisel. Je pa res, da to ni za bolnike z obrabljenimi hrustanci, potrganimi meniskusi ipd.
Jaz tečem ponovno vsak teden enkrat na Pohorje in seveda obvezno tudi dol.
Časa po cesti na Areh se ne spomnim, na računalniku pa več nimam teh podatkov. Vem le to, da je od mojega doma do Areha natanko 21 km (iz krožišča v Hočah okrog 18 km), torej je bil trening maratonski 42 km. Gor sem porabil sigurno manj kot 2 uri.
Čas iz Hoč oziroma Pivole (nad gradom oziroma Rankovičevo vilo) do Belvija okrog ura ali zraven še 10 minut. Iz Belvija do Areha pa 40 do 50 minut. Nazaj gre vse veliko hitreje
Pohorje je zakon
Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj