Sam največ svojih treningov opravim v gozdu sredi Notranjske, kjer imamo medvedov in drugih divjih živali največ (poleg Kočevja in dela Dolenjske).
Velikokrat tečem po Slivnici, Križni gori, ob Cerkniškem jezeru, Snežniku.
Največ treningov opravim sam. Na svojih treningih sva se z medvedom 2x srečala (1x sem bil sam, 1x v skupini tekačev). Sam sem ga srečal 2 leti nazaj globoko v Snežniku, kjer se je konec marca ravno začela pomlad in je bilo še kar precej snega. Takrat sem spremenil smer svoje poti, medved pa je kakšnih 50m od mene tudi skočil pod cesto in naprej. O tistem sem razmišljal samo še nekaj minut in nato opravil zadano pot. Če bi imel strah pred medvedi, potem tudi ne bi sam bil v takem gozdu, kjer so medvedi. Zavedati se moramo, da medvedi in druge živali so v gozdu, vedeti je treba tudi, da se nas izogibajo.
Lani smo ga srečali tekači TKD Sovice na enem izmed treningov ob Cerkniškem jezeru - na robu Javornika. Bil je kakšnih 30 metrov pod cesto, bilo nas je kar nekaj (več kot 10). Ne vem točno, kdo je bil bolj preplašen
Odtekli smo naprej, na ta račun pa smo potem še dolgo stresali šale.
Me pa pogosto ljudje sprašujejo, ali se ne bojim medvedov in omenjajo, da jih je ne vem kdo in kje že tolikokrat videl.
Moje mnenje je, da če bi razmišljal o tem, kaj ti vse preti v gozdu, potem ne bi nikoli več šel na trening. Verjamem, da imate nekateri slabe občutke, ko pomislite na medveda, ampak menim, da so skrbi odveč - gotovo pa je pametno, da ne poslušamo glasbe po slušalkah, ko tečemo globoku v gozdu, saj se ne zavedamo, kaj se dogaja okrog nas.
Sam se mnogo bolj nelagodno počutim, če tečem ob cesti, kjer te lahko neprevidni avtomobilist povozi. Če greš v gozd, se zavedaš, da so okrog tebe živali. Medved se bo gotovo umaknil pred nami, druga stvar je, če prideš med mladiče in medvedko... Ampak takih situacij je zelo, zelo malo.