prostor za dogovore o skupnih treningih - kje, kdaj, kako, ...
tu so vam na voljo tudi predlagani programi treninga

Moderatorji: ero, pegaz

#314670
Kako povezati Kokrico s Kokrico in vmes narediti vsaj 2000 višincev je moje že večletno sanjarjenje. :D Ko sem spoznal pot skozi Udin boršt do Seničnega, sem vedel, da me nič ne ustavi, da to enkrat realiziram. Odprto vprašanje je bilo do kam po gorah (do Kališča, čez Mali Grintovec, Cjanovco, do Jakoba...). :?:

Letos je bila zame zelo borna sezona :( zaradi lanskih konecletnih bolezenskih težav. Ko so mi osebki v belih haljah letos po zadnjem pregledu, to je ultrazvoku vratnih žil, povedali, da sem telesno zdrav kot riba ( o stresu ne bi ...) se je sanjarjenje okrepilo. :wink:

Z Loni sva naredila nekaj daljših tur, še sobotna Planina je uspela in realiziral sem najavljeni trening.
Skupaj smo štartali 4 (poleg mene še Maja, Leon in Janez). Loni nam je bila odličen suport. Startali smo pred Merkatorjem na Kokrici in jo ucvrli mimo smetišča v Tenetišah po luštni gozdni poti mimo krive jelke do poligona bikerjev v Seničnem in do parkirišča pod strmo potjo na Kriško goro, kjer smo dobili palice (Leon jih ni imel in jih je kasneje rahlo pogrešal) in še Polona nas je oskrbela. :laola

Aja še to. Že pri smetišču se je uscalo in ni prenehalo do Preddvora. :mrgreen: Vmes smo še malo zalutali (kriv je bil seveda vodja poti :-- ) za ene 300 m. Moram resnično označiti ta del poti, kajti zadanem le v vsako drugo ali tretje. Ta pot od smetišča do Seničnega se stalno rahlo vzpenja in že pobira energijo. Dodatno energijo je jemala Kriška strma pot, kjer je vmes več kot 30% klanec. :--
Dodatna težava je bil pravi mali orkan vetra, ki je pripomogel, da sta nas Maja in Janez zapustila na Kriški gori. Spustila sta se do Golnika, kjer ju je pobrala Loni.

Z Leonom se samo pogledava in zadeva je bila jasna. Kljub obupnemu vremenu predaje ni. :clap: Oskrbnika na Kriški sta naju kar malo z nejevero poslušala kam vse misliva iti. :-- Pot do Tolstega vrha je bila kar v redu, edino dež je že malo ledenil. :( Mislil sem si »še snega se manjka«. Na vrhu Tolstega vrha sem sočno zaklel zaradi razmočene poti in stres sem zagotovo porinil dol do domače vasi Goriče. :wink:
Spust je bil tehnično zahteven zaradi skal in noge so bile na preizkušnji. Tik tak sva bila na Veliki Poljani. Zaželela sva si malo počitka, a vrata so bila zaklenjena. :shock: Oskrbnika ni bilo, le kdo bo pa v takem vremenu prišel si je verjetno mislil. :!:
Pričelo se je dolgo prečenje pobočja Storžiča (po tej poti sem šel tudi sam prvič). Končno zagledava Kališče in se zmeniva, da izpustiva Mali Grintovec in Cjanovco in greva direktno do Jakoba. Leon je bil končno prvič na Kališču. :clap: (si je izbral najkrajšo pot :-- )
Obljubil sem mu tudi, da ga popeljem na Storžič enkrat (ko bo lepše vreme jasno). Pot do Jakoba je bila najlepša danes. Kar precej sva jo pretekla, moči je bilo še dovolj. Vmes sva tudi malo okusila trdo gorenjsko zemljo, vendar nič hudega. Z Jakoba sva jo ucvrla kar po novi kamniti cesti. Dejansko ucvrla, kajti Leon me je očitno hotel zlomiti, ker sem ga prej v hrib priganjal. :D Padel je nov dogovor in sicer da naju Loni pobere kar v Preddvoru. Bilo je dovolj moče, kdo bo pa tolkel še 12 km ravnine.
Spoznal sem, da sva zadela najavljeno kilometrino (skoraj maraton in okoli 2200 višincev). Grdo sem se zmotil pri dolžini proge. :oops: Če bi naredila celotno znese okrog 55 km z vsaj 2600 višincev. Ne bi bila midva to kar sva, če se ne bi dogovorila da to ponoviva in to v celoti. :clap:
Bom pravočasnio najavil, če se nama še kdo pridruži. Maja in Janez sta že za. :D Leon se je kot vedno izkazal za brezkompromisnega borca, brez »jamranja«. Če sem bil prehiter, je upočasnil in basta. Pravi rutiner. :clap:
No vesela sva bila, ko sva ob preddvorskem jezeru zagledala Loni in smo jo kar takoj mahnili v brunarico na pizo. Toliko z moje strani, žal mi je da ste ostali brez razgledov, ki so v teh koncih res čudoviti. Še kaj bodo pa Leon, Maja in Janez napisali.

Lp
Mokri in zadovoljen Marjan
#314677
Vreme napisal/-a:Vau bravo :laola

A vremenske napovedi pa nič gledali? če bi jo mahnili na pot v nedeljo nebi bili prikrajšani za prekrasne poglede, da dežja sploh ne omenjam :lol:


Ne gre, ker jutri bo pa obratno in bo Marjan mene suportiral :-- .
To so vse že priprave na tiste 100tke in 160ke, na katerih je zgoraj omenjena "prtegnjenca" (mišljeno v pozitivnem smislu) pralo še malo bolj kot danes. Aklimatizacija se je začela :wink: -

No, jaz sem bila čisto vesela, da sem samo suport, čeprav sem vmes krožila okoli Brda, da ne bo kdo rekel, da sem cel čas v luft gledala :wink: .
#314690
:D

Kaj veliko ni za dodati Marjanovem opisu. Za vreme smo vedeli in kot je dejal Marjan je napoved le obvestilo, kako se je treba napraviti in kaj vzeti s seboj. Lahko rečem le, da je bil trening odličen, narejen v dežju, mrazu, vetru, in zelo spolzki podlagi, torej v pogojih, ki te dodatno motivirajo, da stisneš zobe in daš vse od sebe, saj veš da boš pripravljen na vse, ko bo treba.
Družba je bila super in na analizi v Brunarici je bil spet ovržen mit o škrtih Gorenjcih. Loni in Marjan sta lahko zgled gostoljubnosti na vseh koncih Slovenije.
Seveda se bom ponovno odzval na Marjanovo povabilo, vendar tokrat v glavi pripravljen na 55 ali več in 3000 višincev :lol:
pa lučka bo v nahrbtniku. Priporočam vsem, ki imate voljo do 30% klancev.
#314700
Scooby napisal/-a:Bravo! :clap: :clap: Ni zime za eskime! Skor! :wink: :lol:

Ja za eskime res ne, zame pa :oops: :roll:
Marjan si je zamislil res lepo traso in dokler sem še čutila prste na rokah sem prav uživala v družbi vseh. Na poti čez gozd me je ves čas mikalo, da se kar ustavim in naberem malico - beri kostanj ;) Ne vem, verjetno sem si prepozno oblekla vetrovko in čeprav me je Loni pred vzponom prijazno oskrbela s čajem in mi je Leon pomagal na roke spraviti suhe rokavice :lol: sem na vrh prišla čisto premražena in glava se je vdala. Ne vem kdaj sem se tako pomehkužila :evil: Ko je Janez naznanil, da se bo spustil do Golnika sem zagrabila priložnost, da čim prej pridem do suhih oblačil. Fanta sta pogumno nadaljevala pot :clap: , nama pa se ni več mudilo, tako da sva se v koči ob pečki lepo posušila (kar je kar trajalo :lol: ). Ko sva se iz vetrovnega vrha spustila v zavetrje gozda sem bila skoraj kot nova in kaj hitro mi je postalo žal, da se je pot predčasno zaključila... Zato pa, ponovimo vajo, upam da v suhem vremenu :wink:

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA