- 10 Jul 2003, 23:01
#320
Malce pozno, a kaj ko je tempo naš vsakdanji prehud. Še enkrat bravo za ekipo deklet, ki so se na lepi tekmi tako hitro zapodile proti cilju.
Zase moram reči, da sem preizkusil, kako bo, če začnem na ful in moram reči, da je vse, kar je bilo napisano s strani izkušenih v Poletu, popolnoma res. Miran, ne zaganjaj se, dokler ni čas za to. No, zdaj vem, kar sem vedel tudi že prej - uči se na napakh drugih, kajti življenje je prekratko, da bi vse napake naredil sam.
Drugače pa je bila tale Lončarija prava lokalna fešta. Zvočniki so bili postavljeni po vasi in vaščanom so ponujali vse najnovejše hite, ki jih je njih srce poželelo oz. tudi tiste, ki jih ni hotelo. Med ogrevanjem sem opazoval sključeno ženico, ki je čeber z drvmi potiskala pred seboj kar po tleh, ker drugače ni šlo. V vsakdanji vaški mir ji je zvočnik prinesel Ferrari polko in še kakšno poskočno.
Med tekom so vaške mam`ce nemo opazovale penaste in malo manj penaste tekače in se verjetno spraševale o smislu tega početja. Ja, dve sta imeli debato na to temo ravno, ko sem prisopihal mimo njiju. In glej ga zlomka, tudi jaz sem se začel spraševati, a moji odgovori so bili vedno pozitivni. Just do it!
Večina domačinov pa nas je vzpodbujala, ploskala in sodelovala v organizaciji. Zapel nam je celo moški pevski zbor, medtem ko so njihove polovice (moja domneva) prepevale v prostorih krajevne skupnosti ob obloženi mizi. Skratka, ko je fešta, je fešta za vse. In prav je tako!
Mi bomo še prišli, zlasti pa sta bili navdušeni naši tamali (Urška 7 in Maja 6), ki sta odtekli svojo prvo tekmo in dobili majčki ter golaž. Prav ponosno sta ju pokazale dedu, ko sta prišli domov. "Sva si jih pritekli!"
(Ja, če ne bi babi šla zraven in igrala baby sitterja, bi to malce težje izvedli).
Za konec še utrinek iz današnjega teka okoli Brda:
ko tečeš sam in si sam s svojimi mislimi in čuti, se ti prve uredijo in zbistrijo, slednji pa izostrijo. Danes se mi je to zgodilo kar hitro. Najprej me je sprejel težak zrak, po dežju je bila v zraku sopara. Kmalu pa so k teži prispevali še drugi, bolj zanimivi hlapi, recimo jim kar vonjave.
Od kompleksa na Brdu je privel nežen vonj po melancanih na žaru, mešal se je z zažganimi šampinjoni (verjetno tudi na žaru). Potem je prišla sladica--> vonj po toplih, svežih konjskih figah, med katerimi sem slalomiral. Za nas gurmane, ki tečemo lačni, prava oteževalna okoliščina. Ni kaj, ko si sam in ko takole tečeš, res opaziš in začutiš stvari.
Za prvo javljanje in danes bodi dovolj. Vsem želim en lep konec tedna, pa da ga ne bi preživeli v katerem od novodobnih hiper stvorov (beri kakor želiš - nič reklame, tako kot na RTV).
Miran M.
