- 23 Feb 2005, 19:26
#33118
Pa malce pobrskajmo po pravilih za cestne teke.
Kako izgledajo pravilno izvedenei cestni teki.Seveda tisti, ki se jim gre za čimvečjo kvaliteto.To so pač cestni teki, ki potem lahko kandidirajo za državno prvenstvo ali mogoče svetovno.To so prevedana pravila po IAAF.
240. člen
1. Standardne dolžine tekov za moške in ženske so:
15km, 20km, polmaraton ( 21,098 km ), 25km, 30km, maraton ( 42,195 km ), 100km in štafete na cestah.
Opomba 1: Za štafetne teke na maratonski razdalji se priporoča krožna proga na cesti, z dolžino nad 5km, s predlaganami menjavami na 5km, 10km, 5km, 10km, 5km in 7,195km
Za štafetne v mladinski kategoriji se priporoča polovična maratonska razdalja z menjavami na 5km, 5km, 5km in 6,098km.
Opomba 2: Priporoča, se da se cestna tekmovanja izvedejo v aprilu ali maju oziroma v mesecih od septembra do vključno decembra.
2. Tekmovanje je treba izvesti na cestah s trdo podlago, če promet ali druge okoliščine tega ne dopuščajo, se izvedejo na pravilno označeni kolesarski stezi ali pešpoti ob cesti, ne pa na mehkih terenih kot so travniki in podobno.Štart in cilj sta lahko na atletskem stadionu.
Opomba: Priporoča se, naj zračna črta od štarta do cilja na standardnih razdaljah ne presegajo 30% celotne dolžine proge.
3. Na tekmovanjih, kjer se teče po cestah, se meri dolžina proge po nakrajši možni smeri, po kateri bo lahko tekel tekmovalec na delu ceste, ki je uradno določena za tekmovanje.
Na vseh večjih mednarodnih tekmovanjih in kjer je možno, se mora izmerjena črta označiti vzdolž celotne proge z izrazito črto, ki je ni moč zamenjati s katerokoli drugo označbo na cestišču.
Dolžina proge ne sme biti krajša od uradne dolžine teka.
Na mednarodnih tekmovanjih, ki jih je odobrila IAAF, ne sme biti odstopanje izmerjene proge večje od 0,1% ( t.j. 42m pri maratonu ).
Dolžine proge mora biti vnaprej potrjena od uradno določenega merilca IAAF.
Opomba 1: Za meritve prog se priporoča metoda merjenja s kalibriranim kolesom.
Opomba 2: Da bi se pri ponovnih meritvah izognili ugotovitvam, da je bila proga krajša, se pri določanju dolžine priporoča vgradnja preventivnega količnika.Pri merjenju s kolesom je ta količnik 0.1%, kar pomeni da bo vsak kilometer izmerjene proe imel izmerjeno dolžino 1001meter.
Opomba 3: Če je določeno, da bodo deli proge na dan tekmovanja zaprti s premičnimi zaporami, kot so npr. stožci, ograje in podobno, mora biti njihovo mesto določeno ob meritvah.Dokumentacija o tem mora biti vključena v poročilo o meritvi.
Opomba 4: Na standardnih razdaljah naj spusti in vzponi od štarta do cilja ne bi bili višji od 1:1000 ali 1m na 1km.
4. Tekmovalcem naj se na celotni progi vidno označi pretečeno razdaljo v kilometrih.
5. Pri cestnih štafetah je treba označiti mesta menjav s 5cm široko belo črto preko ceste, ki določa razdaljo vsakega odseka.Enake črte naj se začrtajo 10m pred in 10m za srednjo črto predajnega prostora.Med tema črtama mora biti opravljena predaja.
6. a)Varnost:
Na vseh večjih tekmovanjih naj bodo ceste, kjer poteka tekmovanje, zaprte za ves motorni promet v vse smeri.
Proga mora biti obojestransko vidno označena s trakovi.Priporoča se, da je na eni strani proge pas v širini 1m, na zunanji strani ograjen z višjo ograjo ter pripravljen za uradne osebe in medije, ( obvezna prvenstvena tekmovanja ).Krožno območje proge, vključujoč štartni prostor s področjem za ogrevanje in prijavnico ter ciljni prostor mora biti ograjeno.
b) Zdravstvena služba
1. Pomoč, ki jo na tekmovanju nudi uradna oseba s pooblastilom organizacijskega odbora, se ne šteje za nedovoljeno pomoč.
2. Tekmovalec mora takoj prenehati s tekmovanjem, če to zahteva katerikoli član zdravstvenega osebja, ki ga je določil organizator.Uradno zdravstveno osebje mora imeti jasno razpoznaven znak na rokavu, oblačilu ali drugo značilno opremo.
Pijače, gobe in osvežilne postaje
7. a) Pri vseh cestnih tekih mora biti na štartu in na cilju na voljo voda in druge primerne osvežilne pijače.
b) Če vremenski pogoji ( vročina, soparnost ) to zahtevajo, naj bodo pri vseh disciplinah do 10km na vsaka 2 - 3km postavljene stojnice s pitno vodo ter z gobami in vodo za osvežitev.
c) Pri vseh disciplinah na 10km in več se postavijo osvežilne postaje na približno vsakem 5km.Dodatno se približno na sredini med dvema osvežilnima postajama ali celo pogosteje, če to zahtevajo vremenske razmere, postavijo stojnice s pitno vodo ter mokrimi gobami.
Okrepčila, ki jih pripravi sam organizator ali sami tekmovalci, morajo biti na voljo na postajah, kjer to želijo tekmovalci.Okrepčilo mora biti postavljeno tako, da je lahko dosegljivo ali pa ga tekmovalcem podajajo v roke za to določene oseba.
Tekmovalec, ki prejem osvežitev izven teh postaj, je lahko diskvalificiran.Osebni napitki, ki jih preskrbijo tekmovalci sami, se morajo hraniti pod nadzorom uradnih oseb, ki jih določi organizacijski odbor od trenutka, ko jih predajo atleti ali njihovi uradni predstavniki ( spremljevalci ) v hrambo.
8. V cestnih tekih lahko tekmovalec zapusti cesto ali progo z dovoljenjem in pod nadzorom sodnika, s pogojem, da pri tem ni skrajšal dolžine proge.
9. Na tekmovanjih, kjer nastopa večje število tekmovalcev, ki jih ni možno postaviti vse na štartno črto, se žreba štartna mesta tekmovalcev po ekipah, tako da je eden od tekmovalcev vsake ekipe postavljen na štartno črto na izžrebano mesto, ostali tekmovalci ekipe pa se postavijo za tekmovalcem svoje ekipe.
10. Uporaba premičnih sistemov za merjenje časa na cestnih tekmovanjih ( s čipi ) v skladu z 12.členom, točka 1f, g in h teh pravil je dovoljena:
a) če sistem ne zahteva kakršnegakoli posega tekmovalca v merilne naprave med tekmovanjem, na cilju ali na vmesnih ciljih ali s postopkom
, ki je povezan z rezultatom;
b) če lahko loči tekmovalce, katerih rezultati se razlikujejo samo za eno desetinko sekunde ( 0,1);
c) če teža čipa in ohišja, ki ga nosi tekmovalec na dresu, štartni številki ali obutvi ni omembe vredna;
d) če nobena merilna naprava, ki se uporablja na štartu, vzdolž proge ali na cilju ne predstavlja ovire za tekmovalce;
e) če je sistem, vključno z vsemi priključki in njihovimi deli ter vso tehnično specifikacijo potrdil tehnični delegat IAAF;
f) če se sistem vključi ob strelu s pištolo ali z odobreno štartno napravo;
g) če je določitev uradnega časa zmagovalca v skladu s 165.členom teh pravil
Opomba: Pri cestnih tekih in pri tekmovalni hoji bo veljal kot uradni čas tekmovalca čas, ki poteče od štartnega strela do prihoda tekmovalca na cilj.Toda, če atlet prestopi štartno črto po štartnem strelu, se njegov čas, ki poteče med štartom in ciljem in je atlet seznanjen z njim, ne šteje kot uradni čas.Vrstni red, v katerem pritečejo tekmovalci skozi cilj, je uradni vrstni red.
No toliko za danes.
So pa še zanimiva pravila:
KROS - TEK V NARAVI
in pa GORSKI TEKI.O teh pa kdaj drugič.
ČAO!
Kako izgledajo pravilno izvedenei cestni teki.Seveda tisti, ki se jim gre za čimvečjo kvaliteto.To so pač cestni teki, ki potem lahko kandidirajo za državno prvenstvo ali mogoče svetovno.To so prevedana pravila po IAAF.
240. člen
1. Standardne dolžine tekov za moške in ženske so:
15km, 20km, polmaraton ( 21,098 km ), 25km, 30km, maraton ( 42,195 km ), 100km in štafete na cestah.
Opomba 1: Za štafetne teke na maratonski razdalji se priporoča krožna proga na cesti, z dolžino nad 5km, s predlaganami menjavami na 5km, 10km, 5km, 10km, 5km in 7,195km
Za štafetne v mladinski kategoriji se priporoča polovična maratonska razdalja z menjavami na 5km, 5km, 5km in 6,098km.
Opomba 2: Priporoča, se da se cestna tekmovanja izvedejo v aprilu ali maju oziroma v mesecih od septembra do vključno decembra.
2. Tekmovanje je treba izvesti na cestah s trdo podlago, če promet ali druge okoliščine tega ne dopuščajo, se izvedejo na pravilno označeni kolesarski stezi ali pešpoti ob cesti, ne pa na mehkih terenih kot so travniki in podobno.Štart in cilj sta lahko na atletskem stadionu.
Opomba: Priporoča se, naj zračna črta od štarta do cilja na standardnih razdaljah ne presegajo 30% celotne dolžine proge.
3. Na tekmovanjih, kjer se teče po cestah, se meri dolžina proge po nakrajši možni smeri, po kateri bo lahko tekel tekmovalec na delu ceste, ki je uradno določena za tekmovanje.
Na vseh večjih mednarodnih tekmovanjih in kjer je možno, se mora izmerjena črta označiti vzdolž celotne proge z izrazito črto, ki je ni moč zamenjati s katerokoli drugo označbo na cestišču.
Dolžina proge ne sme biti krajša od uradne dolžine teka.
Na mednarodnih tekmovanjih, ki jih je odobrila IAAF, ne sme biti odstopanje izmerjene proge večje od 0,1% ( t.j. 42m pri maratonu ).
Dolžine proge mora biti vnaprej potrjena od uradno določenega merilca IAAF.
Opomba 1: Za meritve prog se priporoča metoda merjenja s kalibriranim kolesom.
Opomba 2: Da bi se pri ponovnih meritvah izognili ugotovitvam, da je bila proga krajša, se pri določanju dolžine priporoča vgradnja preventivnega količnika.Pri merjenju s kolesom je ta količnik 0.1%, kar pomeni da bo vsak kilometer izmerjene proe imel izmerjeno dolžino 1001meter.
Opomba 3: Če je določeno, da bodo deli proge na dan tekmovanja zaprti s premičnimi zaporami, kot so npr. stožci, ograje in podobno, mora biti njihovo mesto določeno ob meritvah.Dokumentacija o tem mora biti vključena v poročilo o meritvi.
Opomba 4: Na standardnih razdaljah naj spusti in vzponi od štarta do cilja ne bi bili višji od 1:1000 ali 1m na 1km.
4. Tekmovalcem naj se na celotni progi vidno označi pretečeno razdaljo v kilometrih.
5. Pri cestnih štafetah je treba označiti mesta menjav s 5cm široko belo črto preko ceste, ki določa razdaljo vsakega odseka.Enake črte naj se začrtajo 10m pred in 10m za srednjo črto predajnega prostora.Med tema črtama mora biti opravljena predaja.
6. a)Varnost:
Na vseh večjih tekmovanjih naj bodo ceste, kjer poteka tekmovanje, zaprte za ves motorni promet v vse smeri.
Proga mora biti obojestransko vidno označena s trakovi.Priporoča se, da je na eni strani proge pas v širini 1m, na zunanji strani ograjen z višjo ograjo ter pripravljen za uradne osebe in medije, ( obvezna prvenstvena tekmovanja ).Krožno območje proge, vključujoč štartni prostor s področjem za ogrevanje in prijavnico ter ciljni prostor mora biti ograjeno.
b) Zdravstvena služba
1. Pomoč, ki jo na tekmovanju nudi uradna oseba s pooblastilom organizacijskega odbora, se ne šteje za nedovoljeno pomoč.
2. Tekmovalec mora takoj prenehati s tekmovanjem, če to zahteva katerikoli član zdravstvenega osebja, ki ga je določil organizator.Uradno zdravstveno osebje mora imeti jasno razpoznaven znak na rokavu, oblačilu ali drugo značilno opremo.
Pijače, gobe in osvežilne postaje
7. a) Pri vseh cestnih tekih mora biti na štartu in na cilju na voljo voda in druge primerne osvežilne pijače.
b) Če vremenski pogoji ( vročina, soparnost ) to zahtevajo, naj bodo pri vseh disciplinah do 10km na vsaka 2 - 3km postavljene stojnice s pitno vodo ter z gobami in vodo za osvežitev.
c) Pri vseh disciplinah na 10km in več se postavijo osvežilne postaje na približno vsakem 5km.Dodatno se približno na sredini med dvema osvežilnima postajama ali celo pogosteje, če to zahtevajo vremenske razmere, postavijo stojnice s pitno vodo ter mokrimi gobami.
Okrepčila, ki jih pripravi sam organizator ali sami tekmovalci, morajo biti na voljo na postajah, kjer to želijo tekmovalci.Okrepčilo mora biti postavljeno tako, da je lahko dosegljivo ali pa ga tekmovalcem podajajo v roke za to določene oseba.
Tekmovalec, ki prejem osvežitev izven teh postaj, je lahko diskvalificiran.Osebni napitki, ki jih preskrbijo tekmovalci sami, se morajo hraniti pod nadzorom uradnih oseb, ki jih določi organizacijski odbor od trenutka, ko jih predajo atleti ali njihovi uradni predstavniki ( spremljevalci ) v hrambo.
8. V cestnih tekih lahko tekmovalec zapusti cesto ali progo z dovoljenjem in pod nadzorom sodnika, s pogojem, da pri tem ni skrajšal dolžine proge.
9. Na tekmovanjih, kjer nastopa večje število tekmovalcev, ki jih ni možno postaviti vse na štartno črto, se žreba štartna mesta tekmovalcev po ekipah, tako da je eden od tekmovalcev vsake ekipe postavljen na štartno črto na izžrebano mesto, ostali tekmovalci ekipe pa se postavijo za tekmovalcem svoje ekipe.
10. Uporaba premičnih sistemov za merjenje časa na cestnih tekmovanjih ( s čipi ) v skladu z 12.členom, točka 1f, g in h teh pravil je dovoljena:
a) če sistem ne zahteva kakršnegakoli posega tekmovalca v merilne naprave med tekmovanjem, na cilju ali na vmesnih ciljih ali s postopkom
, ki je povezan z rezultatom;
b) če lahko loči tekmovalce, katerih rezultati se razlikujejo samo za eno desetinko sekunde ( 0,1);
c) če teža čipa in ohišja, ki ga nosi tekmovalec na dresu, štartni številki ali obutvi ni omembe vredna;
d) če nobena merilna naprava, ki se uporablja na štartu, vzdolž proge ali na cilju ne predstavlja ovire za tekmovalce;
e) če je sistem, vključno z vsemi priključki in njihovimi deli ter vso tehnično specifikacijo potrdil tehnični delegat IAAF;
f) če se sistem vključi ob strelu s pištolo ali z odobreno štartno napravo;
g) če je določitev uradnega časa zmagovalca v skladu s 165.členom teh pravil
Opomba: Pri cestnih tekih in pri tekmovalni hoji bo veljal kot uradni čas tekmovalca čas, ki poteče od štartnega strela do prihoda tekmovalca na cilj.Toda, če atlet prestopi štartno črto po štartnem strelu, se njegov čas, ki poteče med štartom in ciljem in je atlet seznanjen z njim, ne šteje kot uradni čas.Vrstni red, v katerem pritečejo tekmovalci skozi cilj, je uradni vrstni red.
No toliko za danes.
So pa še zanimiva pravila:
KROS - TEK V NARAVI
in pa GORSKI TEKI.O teh pa kdaj drugič.
ČAO!
