- 15 Avg 2017, 17:52
#355958
Na prazničen dan smo se udeležili kolesarskega ali tekaškega vzpona na Široko, ki leži nad Mostom na Soči.
Bilo je toplo, lepo, jasno vreme.
Ne okol govort, ma spet sem si zamislila, da grem na pot tekmovalno netekmovalno, ker ne smem niti probat mal potečt in me že zbada v koljeni....
Sej jast sem prav hepi, če sem zadnja. 
In zato sem jo švignila skupaj z dvema Natašama proti gor, kot ponavadi ene pol urce prej- pešadijom. Ma, med raznoraznimi debatami ( vidiste, Nataške, nisem neč prav točno, kaj, napisala...
) nam je tik tak minil tak, še kar strm klanček. Za gorske kolesarje pa sploh. Strm, mislim. 
Rok Bratina je bil tokrat razred zase, sledil mu je Simon Strnad, za katerga res ne vem, od kje mu toliko energije ( btw, šampanjec smo za skupno zmago PGT že odprli . video: https://goo.gl/photos/3KjxNaN9d12temBv8 ) , ta mladi Anej Likar pa je bil tretji.
Pri puncah pa je zmagala Mojca Koligar, pred Mihaelo Tušar ( tudi že potrjeno skupno zmagovalko PGT) in tretjo....Ojej, se ne spomnim, kjera je bla ...
Ma, Urša, kej si najbrž ti bla, njede?
Seveda sem se tudi ta bot drla na ves glas, vmes škljocala in lepo počakala na ta zadnjo, ups, predzadnjo, da sem šla za njo tudi sama skozi cilj.
V cilju je bilo en cejt polhno sadja za okrepčilo ( strici so mi povedali
) , ma, ta cejt je kmalu izginil in smo se ta zadnji, pravzaprav že dosti prej, ni blo treba bit zadnji, za sadje obrisali pod nosom. Če banan in jabk ne prerežeš, banane in jabke romajo v ruzake in domov... 
Ker doma pa nimamo kaj jest... drgač.
No, pole bi imela jast še to pripombo. Najprej čakaš vrsto spodi za plačilo štartnine. Ajde, to gre kar tekoče mimo. Pole čakaš na vrhu v cilju, da vrneš oz. pokažeš številko in šele tako prejmeš bone za malico in majico. Tle se že bolj vleče. Pole pej,...pole pej se še zveličaš, k greš spet čakat kilometrsko kolono, da dobiš malico, kjer te postrežejo z možnostjo izbire med enimi desetimi meniji. Ma, hudir, ko si po hrani žejen, moraš spet v vrsto čakat, da si kupiš kaj za pit... ( včasih, v dobrih starih cajtih smo dobili tudi pjač zastonj,... magar za čakat, ma, zastonj... )
Več al manj stalno neki v vrsti čakamo... Ja, pole, so na vrsti še štruklji, o, ja, ma, na štruklje bom pa čakala, magar do teme...
Tle, to stalno čakanje mi meni ne gre glih.... Ma, ne sam meni, so mi tudi drugi mal potožli...
No...
Pole pej dejmo spet čakat, ma, čakat ...... na rezultate.... in ker se zaradi treh sort rekvizitov, ( noge, gorsko kolo in cestni bicikel) vedno neki zamuti, ja,.... je treba spet čakat popravke.
No, vmes lahko zaplešemo ob živi muziki. Al pa gremo še na en
.
Al pa na vrh gledat prekrasne razglede. Danes so bili.
Drgač pa prireditev
Jej, ne vem, če je prav, da sem se dans tolk spravla na to čakanje...
Ma, drugo leto pridem vseglih spet.
ALBUM: https://goo.gl/photos/3nx76YN9E96pkfQw9
Aleš!!!! Ne boš verjel!!!! Ratalo je !!!!
Česttike vsem!
Bilo je toplo, lepo, jasno vreme.
Ne okol govort, ma spet sem si zamislila, da grem na pot tekmovalno netekmovalno, ker ne smem niti probat mal potečt in me že zbada v koljeni....
Sej jast sem prav hepi, če sem zadnja. In zato sem jo švignila skupaj z dvema Natašama proti gor, kot ponavadi ene pol urce prej- pešadijom. Ma, med raznoraznimi debatami ( vidiste, Nataške, nisem neč prav točno, kaj, napisala...
) nam je tik tak minil tak, še kar strm klanček. Za gorske kolesarje pa sploh. Strm, mislim. Rok Bratina je bil tokrat razred zase, sledil mu je Simon Strnad, za katerga res ne vem, od kje mu toliko energije ( btw, šampanjec smo za skupno zmago PGT že odprli . video: https://goo.gl/photos/3KjxNaN9d12temBv8 ) , ta mladi Anej Likar pa je bil tretji.
Pri puncah pa je zmagala Mojca Koligar, pred Mihaelo Tušar ( tudi že potrjeno skupno zmagovalko PGT) in tretjo....Ojej, se ne spomnim, kjera je bla ...
Ma, Urša, kej si najbrž ti bla, njede? Seveda sem se tudi ta bot drla na ves glas, vmes škljocala in lepo počakala na ta zadnjo, ups, predzadnjo, da sem šla za njo tudi sama skozi cilj.
V cilju je bilo en cejt polhno sadja za okrepčilo ( strici so mi povedali
) , ma, ta cejt je kmalu izginil in smo se ta zadnji, pravzaprav že dosti prej, ni blo treba bit zadnji, za sadje obrisali pod nosom. Če banan in jabk ne prerežeš, banane in jabke romajo v ruzake in domov... Ker doma pa nimamo kaj jest... drgač. No, pole bi imela jast še to pripombo. Najprej čakaš vrsto spodi za plačilo štartnine. Ajde, to gre kar tekoče mimo. Pole čakaš na vrhu v cilju, da vrneš oz. pokažeš številko in šele tako prejmeš bone za malico in majico. Tle se že bolj vleče. Pole pej,...pole pej se še zveličaš, k greš spet čakat kilometrsko kolono, da dobiš malico, kjer te postrežejo z možnostjo izbire med enimi desetimi meniji. Ma, hudir, ko si po hrani žejen, moraš spet v vrsto čakat, da si kupiš kaj za pit... ( včasih, v dobrih starih cajtih smo dobili tudi pjač zastonj,... magar za čakat, ma, zastonj...
) Več al manj stalno neki v vrsti čakamo... Ja, pole, so na vrsti še štruklji, o, ja, ma, na štruklje bom pa čakala, magar do teme...
Tle, to stalno čakanje mi meni ne gre glih.... Ma, ne sam meni, so mi tudi drugi mal potožli...
No...
Pole pej dejmo spet čakat, ma, čakat ...... na rezultate.... in ker se zaradi treh sort rekvizitov, ( noge, gorsko kolo in cestni bicikel) vedno neki zamuti, ja,.... je treba spet čakat popravke.
No, vmes lahko zaplešemo ob živi muziki. Al pa gremo še na en
. Al pa na vrh gledat prekrasne razglede. Danes so bili.
Drgač pa prireditev
Jej, ne vem, če je prav, da sem se dans tolk spravla na to čakanje...
Ma, drugo leto pridem vseglih spet.
ALBUM: https://goo.gl/photos/3nx76YN9E96pkfQw9
Aleš!!!! Ne boš verjel!!!! Ratalo je !!!!
Česttike vsem!
