- 03 Sep 2018, 09:21
#360870
Pozdravljeni,
najprej tudi z moje strani čestitke vsem tekačem, ki so se v soboto podali Logarski dolini naproti iz Celja, Mozirja, Ljubnega in Luč.
Po nekaj letih teka in nekaj pretečenih maratonih sem se odločil, da poskusim preteči moj prvi "supermaraton" iz Celja v Logarsko dolino, pretiranih pričakovanj glede rezultatov ali pretečene razdalje nisem imel in sem bil na štartu glede tega precej neobremenjen. Na Celjskem sejmišču smo se tekači v oblačnem jutru podali na pot ob nabrežju Savinje, vreme nam je šlo na roko do Mozirja, tako da smo se prvih 30 kilometrov izognili večjim lužam in blatu, tek je potekal v zmernem tempu med 5:00 in 5:30 minut/kilometer. Po poti sem še malce poklepetal s sotekačem Markom, katerega sem kmalu izgubil. Po Mozirju nas je ujela kar močna nevihta in premočilo me je do kosti, na žalost pa tudi do nogavic, tako da sem v nadaljnjih kilometrih fasal žulje, katere pa sem gladko ignoriral. Po 50. kilometru sem začutil zbadanje v desnem kolenu, katero me je pred leti že izdalo in to me je v nadaljevanju spremljalo do cilja.
Zadnjih 15 kilometrov je bilo zaradi kolena mukotrpnih in izmenično sem hodil in tekel, kolikor je koleno zdržalo, dodatno moč pa mi je vlivala navijaška skupina prijateljev in družinskih članov, kateri so me spremljali skozi celotno doživetje, seveda na določenih obcestnih točkah. S seboj me je občasno "povlekel" tudi kakšen tekač, kateri mi je namenil kakšno besedo spodbude.
Zadnjih nekaj kilometrov sem zaradi hoje izgubil ogromno časa, vendar sem bil zadovoljen sam s seboj, ker sem bil popolnoma prepričan, da bom prispel do cilja. Od "vstopa" v Logarsko dolino do cilja sem s pomočjo tekača Lucijana zbral še zadnje atome moči, da sem pritekel v cilj s časom 7:34:38, glede katerega sem več kot zadovoljen, na koncu je zadoščalo za 26. mesto. Trud in trma sta se izplačala, edino malce sem bil jezen sam nase, da očitno nisem treniral zadosti daljših tekov, da bi utrdil koleno, dobra šola za drugič. Tudi nahrbtnik z bidonom je bil čisto odveč pa še kaj bi se dalo korigirati... Po poti sem zlahka preživel z nekaj geli, bananani, ploščicami in vodo z magnezijem. Na koncu nas je na cilju žal dobro zalilo nebo, tako da je blato in dež malce pokvarilo vzdušje, ampak sta bila mrzlo pivo in masaža dobra uravnilovka.
Ta tek mi bo kljub slabemu vremenu ostal v zelo lepem spominu in upam, da se ga bom uspel v prihodnosti še udeležiti. Po mojem mnenju sta edini pomanjkljivosti slab pregled trase (na spletnih straneh) in informiranje glede cestnih zapor s strani organizatorja (v primeru da tekače kdo spremlja). Po drugi strani se zavedam, da mora biti organizacija takšnega teka ogromen finančni in organizacijski zalogaj, zaradi česar je zadnja leta vsakič znova vprašljivo, ali tek sploh bo. Vse pohvale organizatorjem za odlično izpeljan tek, proga je bila odlično označena, okrepčevalnic je bilo dovolj kakor tudi dobre volje prostovoljcev, kateri so kljub slabemu vremenu namenili ves dan nam tekačem.
