Zadnje novičke

[Urška89]

Čisto iz gole radovednosti me zanima, kaj vsakega od vas žene in motivira, da tečete? Zakaj tečete, kako se spodbujate, ko se oglasi skušnjavec, ki bi vas rad prikoval na kavč? Kaj vam osebno daje tek?

Lp,
Urška

[rider123]

Tek mi predstavlja predvsem sprostitev in pa nek smisel življenja poleg družine, da poleg službe in družine naredim še nekaj za sebe.

Ker tudi tekmujem so treningi zelo pogosti in tudi mene kdaj premami, da bi izpustil trening, čeprav razen lenobe nimam nekega tehtnega razloga. Takrat mi pomagajo predvsem motivacijski govori/posnetki, ki si jih pred tekom pogledam na youtube, moram priznati, da me to ful podžge, dvomim pa da bo to pri vseh delovalo, škodit nemore
tale je sicer bolj kolesarsko obarvan, ampak bistvo je v govoru, ne toliko sam posnetek, ta me najbolj podžge, ko ni volje za trening, je pa tega na youtube malo morje, tako da se bo za vsakega kaj našlo
https://www.youtube.com/watch?v=E4b4DJFStVQ

[slorunner]

Zelo zanimivo vprašanje.

Ko sem se pripravljal za prvi maraton, ni bilo težav z motivacijo. Vendarle je to en mejnik, ki te vleče celo leto ali še več. Takoj po tekmi sem razmišljal o tem, kaj vse sem naredil narobe (med samo tekmo in treningom prej). Mislil sem, kako bo naslednjič boljše. Ampak motivacija je zelo hitro upadla, kar ni več šlo tako intenzivno kot prej za še en maraton. Sicer sem še tekel, ampak je bilo velik pavz vmes.

Več kot 2 leti je trajalo, da sem našel nov izziv, ki me sedaj vleče naprej. V tem času sem izgubil precej kondicije. Kar 23 min sem postal slabši od osebnega rekorda v polmaratonu. No, sedaj, pol leta kasneje sem prišel nazaj in sem spet tam, kjer sem bil pred 3 leti, še malo boljši.

Videi znajo pomagat, ampak mene ti govori ne pritegnejo tolk, bolj kakšne resnične zgodba. Ta dva sem pogledal že zelo velikokrat:

- https://www.youtube.com/watch?v=1dvKjPzU39o
- https://www.youtube.com/watch?v=60wsxmurDMU

Pa tudi Strava. To je res super stran, kjer se tekači spodbujamo, pa tudi tekmujemo za rekorde na okoliških klancih. Dobro, ni to tekmovanje na nož, vse preko zabave, ampak pomaga, da vztrajaš.

[maximus]

Tek me napolni z energijo,z tekom kompenziram svoje razvade(cigareti,kakšen kozarček),nadzorujem telesno težo in se lahko večkrat pregrešim.Nisem tekmovalen tip tekača in na tekmah me ne boste videli tako da rezultatsko sploh nisem obremenjen in mi zato čas ne predstavlja motivacije.l.p.

[čara]

Pred časom, ko sem začela, je bila motivacija v smislu "zmigaj svoje zasedeno telo" In vztrajala sem zaradi napredka (ne ravno v času in tempu) ampak bolj oh-sedaj sem pretekla dve markaciji brez vmesne hoje etc in potem pretekla cel krog cca 5 km....Kmalu je postalo veselje. Ne vem kak imam utrip, ne vem časa, ne vem točne razdalje...Pač rada tečem z izjemo vročih dne. Takrat grem raje v vodo ali pa kak hrib, če je gozdanata pot. Tek v dežju je posebno veselje

[Nejc1986]

Zanimiva tema. Da pojasnim (in sam sebe spomnim) kaj mi je najvecja motivacija, se moram vrniti v leto 2013. Imel sem 97kg na 173 cm visine.

Visok tlak na zdravniskem pregledu, splosno slabo pocutje , navelicanost vsega in vseh.

Na1x mi je naredil klik v glavi; prešaltal na normalno hrano v normalnih kolicinah, brez odrekanja (edino kar sem popolnoma ukinil je bilo cvrtje, alkohol, vse pijace razen vode ter pudingi in podobne bedarije). Tudi junk sem še zmeraj jedel,ampak... v cloveskih kolicinah.

10mesecev in minus 20kg. Pocutje: fizicno super, psihicno ok.. nekaj je manjkalo... se spomnim na srednjo šolo in kolesarjenje.

leto kasneje Kupim specialko. Cez pol leta kupim še mtb. Zacnem priloznostno teči. Pocasi vzljubim tek (ceprav niti slucajno tako kot kolo, ne me lincat, vem da sem na TF ).

Vec kot sportam, bolje se pocutim. Okus se mi je spremenil. Ne upiram se vec sladkemu... ker me ne rajca vec sladkor. Kar sem vcasih komaj prehodil , sedaj pretecem ali prekolesarim. Brez Strave, brez tempa, brez tekmovanj... cisti uzitek. Na kolesu ne gledam povprecne hitrosti, ampak razglede. Dam se na off. Boli me papak za nepomembne neumnosti.

Izpolnil vse 3novoletne zaobljube za l.2018; marca pretekel svoj prvi polmaraton (sezana), julija prezivel kolesarski dopust v dolomitih in izpolnil drugo zaobljubo ; spiti espreso na prelazu Stelvio s pogledom na specialko ter prejsniji teden prvic daroval kri.

Sedaj imam 67kg in tako je ze peto leto.Psihofizicno pocutje VRHUNSKO. Pohvaljen na zdravniskih pregledih. Baje imam kri 2letnega otroka, pulz v mirovanju krepko pod 45... našel strast;gibanje.

Tako da... za kolo ne rabim neke extra motivacije, za tek pa... hja... priznam, poleti mi ne sede tect,pozimi padem notri.

In za tek imam 2motivaciji; ko hocem iti na kavc se spomnim kaksen je filing ko se vrnem. Ali pa si pripravim najlubso hrano(1mesecno pojem pico) , si jo pripravim na mizo... in si recem: tvoja je. Ko se vrnes iz teka. In grem tect. Ker pico si zelim zasluziti.

No... egoisticno,najbrz malo grdo od mene,ampak vseeno... ko tecem
/kolesarim mimo kioskov z kebabi/bureki in vidim moje vrstnike, ki se navsezgodaj zjutraj bašejo z fastfoodom in me gledajo kot da imam 12rok, 3glave in rep, si recem : " tak sem bil jaz vcasih????". Ni šans... grem raje še 1krog.

No, in ko pogledam osebno iz leta 2012 in voznisko iz letosnjega leta... ja,sliki sta kar razlicni... dobro dene.

Nauk, ki sem se ga naucil; je..s diete, je..s mnenje drugih. Nekaj si je potrebno res zeleti, pripravljen spremeniti lifestyle, marsikaj potrtpeti in pocasi prilesti do cilja. Ker ce v necemu najdes cisto strast... niti ne rabis kaj prevec iskanja motivacije.

Ja, sport te naredi boljsega cloveka.

[zz topka]

[ZdravkoC]

Vsaka motivacija je dobra, najboljša je tista, ki prihaja odznotraj, motivacija, ki zajema pot proti cilju. Najboljša motivacija za rekreativnega tekača je spoznanje, kako malo moramo vložiti, da naredimo ogromno zase. Prava motivacija nam spremeni življenje. Tek namreč vpliva na naše življenjske navade, spreminja naš način prehranjevanja, pospešuje prebavo, izloča svinjarijo iz telesa, čisti um in krepi samozavest ....

[Sanjalica55]

Nejc, zelo lepo napisano.

Motivacija: dosanjati sanje.
Sanje: 21 km v max 2 urah in 10, 15 minutah.

In da to dosežem, ne morem jahati sedežne...

Drugače pa + počutje, odklop, pozaba, mir, čvrsta stegna, opazovanje narave, razlog da ni treba pospravljati ...

[Urška89]

Absolutno se strinjam z Zdravkom, da prava motivacija mora priti od znotraj - če sam nisi usmerjen k cilju, ki ima zate nek pomen, potem mine tudi želja po napredku in smo spet na štrartu.

Moji tekaški začetki so bili nepričakovani, vsaj zame. Teka nikdar nisem posebno ''ljubila'' - ko sem še trenirala odbojko, je bil tek vedno nekakšna kazen na pripravah ali pa nepotrebna obremenitev. Kasneje sem s treningi prenehala, moja telesna teža je ušla izpod nadzora, tehtnice sem se izogibala kot hudič križa. Hodila sem sicer na fitnes, a ker prehrana ni bila urejena, sem prišla do točke, ko sem morala potegniti črto. 87 kg, slabo počutje in jok. Kako sploh dalje in kje naj najdem motivacijo?

Pred štirimi leti sem počasi in bolj frekventno začela s tekom - bolj po gozdu in kratke razdalje, včasih sama, včasih v družbi. Kot bivši ekipni športnik in tekmovalen tip človeka nikdar nisem razumela smisla tekanja v skupini, ki ji je cilj le končati preizkušnjo, saj je v ekipi veljalo, da šteje le zmaga. Motivacija je torej prihajala večinoma od zunaj, vase pa se nikdar nisem pretirano poglabljala.

In točno to mi je dal tek - soočenje s samo seboj. Postavil me je na realna tla. Pričela sem razmišljati o sebi in svojem življenju, začela sem se veseliti trenutkov, ko bom lahko tekla in odkrivala nove poti, preizkušala samo sebe. Spremenila sem se najbolj od znotraj - seveda tudi na zunaj, sedaj sem fit kot še nikdar v življenju. Najbolj zanimivo pa je, kako sem brez odrekanja v glavi prišla do sem, kjer sem sedaj - živim zdravo, imam uravnoteženo prehrano in zdrav bioritem, ITM je tudi ustrezen, prebava urejena.

Najbolj me motivira občutek, da sem naredila nekaj zase. Po prvem odtečenem pol maratonu sem bila še bolj motivirana kot kdajkoli prej - to zmorem. Tek v skupini (na prireditvah) mi je dal še več motivacije. Zakaj? Vsa pozitiva, kljub naporom in odrekanju, ljudje, ki vztrajajo in se spodbujajo - to je to. Tek je potovanje k samemu sebi, k svojim strahovom in veseljem. Ko tečem, si izpraznim glavo in napolnim srce. Seveda pa ne škodi, da lahko zatem izpaznim še kakšen krožnik.

Seveda imam tudi jaz trenutke, ko mi je težko - takrat si pomagam s tem, da si rečem, da prav zato tečem. Ker to ni lahko, je pa po teku vse lažje. Takrat vsaj nimam časa tuhtati o službi, to je čas zame. Tudi sama si kot npr. rider 123 ogledujem kakšne motivacijske videe, zelo rada imam tudi dokumentarce o teku ali športu. Mene je izredno motiviral dokumentarec Ultra (2017). V roke rada vzamem tudi knjigo, ki mi vedno da razlog za tek, pa tudi če samo z eno povedjo: Velika tekaška knjiga (Steffny).

[Lukarelli]

Moja motivacija za tek in rekreacijo je dobro počutje.

[Urška89]

Ali ste kdaj doživeli trenutek, ko je motivacija padla na nulo? Kako ste šli dalje?

[jorgamesh]

Par nasvetov:

- najdi si tekaško družbo,
- spremeni tekaško okolje (gozd, druge proge...)
- zadaj si nek časovni cilj, če se udeležuješ tekmovanj
- poišči nek plan treninga in se ga skušaj čim bolj držati

[Nejc1986]

Se strinjam s predhodnikom; sploh glede spremembe tekaškega okoljA. Ostalo zame nebi prišlo v poštev , ker sem (predvsem v športu ) velik introvertiranec. Tako da odvisno kaj ti paše, moraš probat , da ves...

Ko sem sam imel lani 2x krizo kar se tiče kolesarjenja, sem preprosto postavil kolo v kot, si rekel da se ga 1teden ne dotaknem in da bom ta čas počel " normalne" vsakdanje stvari; kino,pivo s prijatelji, spucal avto, najljubša hrana, sprehod, pospravil stanovanje...

Rezultat: šel sem si uizi kupit novo bundo, spucal sem avto in stanovanje , naslednji dan šel v službo in čez 2dni sem slišal kako me specialka kliče. In sem užival s5 100na uro...

Verjamem da je pri teku podobno,mene poleti tek ne mika,cim pa padejo stopinje pod nulo,sr v meni nekaj prebudi. Verjetno pa temu botruje tudi dejstvo, da je za kaksne resnejse kolesarske ture zdaj prehladno, tek pa pač zdaj pride v poštev..

Skratka,daj se na off, ne razmišljaj samo o tem "kako moram iti teč", ampak pomisli koliko lepih stvari je še poleg teka (hoja,plavanje,kino,biljard,bowling,kino...), Postavi superge v kot za kaksen teden,dva in bo takoj lažje..

Sicer pa;koliko časa že traja kriza,teces kljub krizi?

[Bojan Ambrožič]

Jest mam trenutno tako obdobje. Tek se mi je 100 % zagabil. Od novega leta nisem pretekel niti kilometra več in v tem trenutku dvomim, da ga bom še tekel kdaj.

Ampak to ni moja trenutna muha. Že vsaj zadnja 3 leta tečem zelo na silo in brez volje. Že ves čas pravim, da bom nehal teči. Lansko sezono sem še nekako stisnil, ker sem imel Elbrus kot motivacijo.

Letos se mi pa tudi koraka ne ljubi več narest.

Tečem že 13 let. Ampak se sprašujem zakaj bi sploh še to počel. Probal sem številne druge športe, pa mi v nobenem ni šlo. Trenutno se mi kr želodec obrne, ko mi nekdo omeni tek.