Zadnje novičke

[strelec30]

Večkrat razmišljam o dejstvu, da se rekreativni tekači, se pravi tisti, ki nam sam tek in nastopi na tekmovanjih niso vsakdanji kruh in zaslužek, ampak zgolj rekreacija ter zdrav način življenja in prizadevanje za čim boljši rezultat, moramo bolj ali manj povsem sami spopadati z raznoraznimi poškodbami in vsemi drugimi neprijetnostmi, ki so povezani s tem športom ( velja tudi za vse druge amaterske športnike). Tudi sam imam že nekaj izkušenj s poškodbami in bolečinami, nekatere so bile pač takšne narave, da je bil obisk pri zdravniku nujen. Moti me, da obstaja veliko zdravnikov, tako splošnih kot tudi specialistov, ki se jim zdi pač najlažje odsvetovat ukvarjanje s športom, v tem primeru s tekom. Čim stakneš kakšno malo bolj kompleksno poškodbo ali trpiš za kakšnimi drugimi neprijetnimi posledicami, ki so včasih pač rezultat pretrdega treninga ali še česa (neustrezna oprema), bi ti veliko zdravnikov po liniji najmanjšega odpora kar prepovedalo ukvarjat se z priljubljeno športno dejavnostjo in to seveda za vedno ali vsaj za daljši čas. Nikomur se ne ljubi vzeti malo več časa ali se mogoče malo bolj poglobiti v tvoj problem in ti poskušati pomagati po svojih močeh.
Imamo kup institucij, ki skrbijo za narkomane, alkoholike, ljudi, ki so pač na kakršenkoli način zabluzili v življenju, delikvente, kriminalce in še koga. V Sloveniji baje obstaja kar okrog 80 institucij, ki se ukvarjajo s problemom odvisnosti od drog; in koliko je organizacij, ki bi v zgoraj opisanih primerih nudile kakršnokoli pomoč amaterskim športnikom? Profesionalci imajo svoje zdravnike, maserje, strokovnjake za prehrano, trenerje,skratka, cel štab ljudi za sabo. Koga imamo pa mi? Za vse si sam, če pride do kakšnih neprijetnosti. Mladi, pa tudi starejši in stari naj bi živeli zdravo, se ukvarjali s športom in skrbeli za svoje duševno in telesno zdravje, nihče pa ti ne pomaga, ko kaj zašteka! Žal!

Zanima me, kaj mislite vi o tem...

[Staša]

Imamo kup institucij, ki skrbijo za narkomane, alkoholike, ljudi, ki so pač na kakršenkoli način zabluzili v življenju, delikvente, kriminalce in še koga. V Sloveniji baje obstaja kar okrog 80 institucij, ki se ukvarjajo s problemom odvisnosti od drog; in koliko je organizacij, ki bi v zgoraj opisanih primerih nudile kakršnokoli pomoč amaterskim športnikom?

Tole si pa postavil eno boljših tez!!!! Nikoli nisem pomislila s tega vidika, sem pa velikokrat besnela, ker imam službo zraven metadonskega centra, kjer se zbira marsikaj in se tudi v živo vidi marsikaj. Pa še dvakrat mi je kolo izginilo...

Moram sicer priznati, da sem naletela v tem istem zdravstvenem domu na eno boljših oskrb s strani športne zdravnice, zato ne bom kritična, čeprav se mi zdi, da je to bolj izjema kot pravilo. Kljub temu sem lani zapravila za svoje poškodbe oziroma preventivo skoraj več kot ima še smisel vpisovati v dohodnino... Pogosto se tudi zgodi, da ti kdo še očita, da obremenjuješ s svojo rekreacijo zdravstveno blagajno.

Organizacije, ki bi nudila pomoč amaterskim športnikom po moje res ni..?!? Zanimivo bi bilo izvedeti, ali v tujini obstajajo. Na srečo pa imamo to srečo, da imamo vsaj tale forum, kjer se pogosto izve marsikaj koristnega s strani izkušenejših.

Ja, zanimivo izhodišče...




PS: Sicer pa... če bi mi prepovedali tek, bi jaz tudi zavila v kakšen center po mal endorfina

[tomaz ny]

Kakšno pomoč pa potrebuješ?! Ne moreš sebe dajati v isti koš z narkomani; si zdrav, neodvisen človek, že to, da se ukvarjaš s športom pove veliko o tvoji pozitivni naravnanosti do življenja, o tvojih intelektualnih sposobnostih, o tem, da razumeš kaj potrebuješ in iz tega izhaja, da nikakor nisi tako nebogljen kot narkomani in da lahko veliko informacij najdeš sam, če si jih pripravljen iskati. Kvečjemu bi ti lahko pomagal komu(npr.narkomanu, alkoholiku...), ga navdušil za šport in mu pokazal pot v zdrav način življenja. Pomoč potrebujejo tisti, ki jo ne znajo poiskati sami, ne pa ljudje, ki so na višku svojih moči (intelektualnih, telesnih...).
Verjetno imaš poštimano življenje in se s športom ukvarjaš zato ker ti nudi neko zadovoljstvo, izpolnitev,ti koristi tako ali drugače - torej je to prostovoljno. Tako kot se odpraviš ven teči, se lahko odpraviš v knjižnico, na forum, k zdravniku, povprašaš športnika, ki ga poznaš... Malo truda moraš vložiti. Človek, ki nekaj počne zaradi svojega veselja je sam odgovoren za to, da preuči to kar počne in da to počne na pravi, neškodljiv način; če je le sposoben za to. Če imaš zemljevid, kako priti na Triglav, da lahko vanj pogledaš, ti pa vseeno tega ne storiš in greš gor na blef ter ponesreči padeš v prepad ni država kriva, ker ti nisi pogledal na zemljevid ampak ti sam, ki bi kot zdravo razumno človeško bitje lahko storil vse kar je v tvoji moči, da prideš varno gor, ali ne?

Lahko noč!

[M_ap]

With all do respect, sam tole si pa mim brcnu tomaz ny... je že res kaj si napisu, sam če si rekreativc in mislš it na preglede, teste... tega je kar nekaj, samo malo se moraš pozanimati na zdravstvenih zavodih... rabš pač športnega specialista... ljudje ga ne nucajo toliko kot odvisniki (npr.) in zato tudi niso tako raztroseni naokoli. U Lj jih je kar nekaj... in jih je čisto zadosti... res da če želiš opravit kkšn resnejši pregled- plačilo... ah jebi ga, za zdravje vse!

[strelec30]

Narkomane sem navedel samo kot primer. To, da sem jih omenil pa nikakor ne pomeni, da imam kaj proti temu, da se nudi pomoč takšnim ljudem.
V svojem postu sem hotel povedat, da smo rekreativci v veliki meri prepuščeni sami sebi v vseh pogledih, kar pa tudi ni nujno slabo.