v soboto sem se udezil 75-km maratona in ga pretekel 8. urah in 25. minutah. bilo je prav posebno dozivetje, pa tudi veliko trpljenja.
tako bom rekel, da se dolocenih delov niti ne spomnim. kriza je bila od 35. do 40. kilometra, zelo intenzivno sem razmisljal o odstopu, no potem smo koncno prisli na asfalt, pa se sin me je cakal tam. nato sem se preobul v lazje superge in sveze nogavice, popil malo cocacole in je minilo. potem pa, ceprav se slisi neumno vse bolj uzival (v glavi da ne bo pomote), noge so seveda zelo bolele. ne vem kako naj razlozim, ampak dolgi teki so zares v glavi, kot pravijo, seveda jasno je potrebno imeti tudi v nogah, ampak sam sem vzpone in padce vedno dozivljal v glavi. vsakih 20 min. sem jedel power gel pil vodo in razredcen izostar, zadnjih 15 km pa sem si pomagal tudi s cocacolo (po nasvetu strokovnjaka). ero vec pa ti povem v zivo ko se srecamo.VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA
