Če sem do včeraj še mislil,
da se bom z nastopom pomladi in toplih dni znebil dela z lopato, sem se zmotil.
Kljub temu, da je zgledalo kot da sneži, to ni bil sneg, ampak lističi belih cvetov, ki so odpadali iz sadnega drevja, ko je močneje zapihal veter. S prihodom takega vremena, pa se začne med drugim tudi štihanje, prelopatenje, prebadanje prsti, preobračanje zemlje, trosenje gnoja in druga vrtna opravila,
za katere je potrebno orodje od lopate, grabelj, vil, motike, kopulje in raznih škarij za rezanje vej, vejic in trdovratnega plevela.
Pravzaprav se je začelo takole: Davno nazaj sem ji obljubljal zvezde in luno iz nebes in ji ponudil roko.
Ker je bila realna oseba, pa še poznala me je do obisti, je od ponujene roke sprejela samo prst, od nebesnih teles pa samo Zemljo.
Tako imava danes nekaj zemlje na kateri je vrt in na vrtu rodovitna prst, ki jo je treba vsako pomlad obrniti za 180 stopinj.
Zaradi pogostih javljanj na TF in zaradi udeleževanja večjega števila tekov, pa sem skoraj pozabil, da je prišel čas za to pomladno in nujno opravilo.
Ravno sem hvalil Boga, ker je bilo lepo vreme in sem lahko za nameravani tek oblekel novi dres TF,
ko me je nekdo pocukal za majico iz odličnega antišvic materiala. Ko sem se obrnil, mi je s prstom pokazala koliko zemlje bo treba obrniti, preden grem na teren.
Sprijaznil sem se s situacijo, štoparico v roki zamenjal za orodje in se lotil dela.
Seveda sem prej zamenjal tekaški dres z delovnim dresom in obutvijo, kajti trosenje gnoja z napisom Tekaški forum na hrbtu se ne spodobi, še posebno, ker gnoj ni bil kravji, ampak kompost.
Kakorkoli, v času enega polmaratona (v času kot ga dosežem jaz
), je bila zemlja obrnjena in rodovitna prst poravnana in pripravljena za sprejem semen in sadik.
Mene pa je minila volja, da bi ta dan še tekel, saj mi je uporaba vrtnega orodja dovolila obilno, koristno in učinkovito dopolnilno rekreacijo.
Bom pa danes šel na tek, mogoče še malo na rolanje, da rehabilitiram muskelfiber v hrbtu in rokah.