- 10 Maj 2004, 12:22
#7112
Kot sem ugotovila na teku trojk, je navijanje prava mala umetnost. (Tu seveda ne govorim o navijanju ur - to bi bolje obvladal moj fotr, ki skrbi, da družinska kukavica (trdovratna žvau, ki se nikakor noče vdat pod udarci kladiva ) redno vsako polno uro povzroča nepotreben hrup po bajti. )
Navijanje pa znam še bolj cenit, odkar sama tečem in vem, koliko pomeni to, da nekdo stoji v cilju, pred ciljem ali ob progi in poskakuje in kriči in ti s tem daje nevidne pospeške v rito, da v trenutku povečaš tempo in iztisneš zadnje atome moči na poti do zmage. hm... o tem bi Simi več vedla povedat
Kot pa sva s Tjašo ugotavljali na teku trojk, je navijanje pravzaprav naporna zadeva - dlani se vnamejo, glas postane hripav, dioptrija naraste, komolci so otekli od odrivanja tistih, ki zastirajo pogled...lahko je vroče, potem pa v naslednjem trenutku pada dež in prezebli navijači s premrlimi ročicami pogumno čakajo še zadnje tekače. v levi devžej jim nihče na natrese suhih fig, jabolk in drugih dobrot.
to je nehvaležno delo. Smetarji, poštarji, poslanci in navijači...potrebno je imeti dovolj znanja, jeklene živce in glasno srce.
zdaj pa k praktičnim napotkom. za navijanje potrebujete:
- udobne čevlje, zračne in nepremočljive
- sončna očala, dežnik, kapo, rokavice, klobuk, fotoaparat, povečevalno steklo. zaželjeno je, da se da dežnik in fotoaparat montirati na osebo in ostanejo roke proste za ploskanje, kazanje sredinca in odrivanje nezaželjenih ovir. po želji se lahko opremite s transparenti, vendar naj bodo tudi ti montirani na osebo. proste roke so namreč največja prednost profesionalnega navijača in v trenutku lahko preglasite soseda, ki ima preveč dela s prekladanjem dežnika in pritiskanjem na sprožilec (fotoaparata, ne pištole, hej, to so vendar miroljubne prireditve!).
- najboljši navijači imajo rahel presledek med sprednjimi zobmi, da lahko žvižgajo. glede tega se dogovorite s svojim zobarjem, če pa imate že protezo, je stvar avtomatsko urejena. seveda pa potem med dodatno opremo spada tudi prenosni kovček za protezo, kamor jo lahko priročno odložite med žvižganjem in kazanjem sredinca.
- glas naj bi bil čist, treniran, kričite s trebušno prepono. dan prej potrenirajte izgovarjanje samoglasnikov in soglasnikov, naj bodo razločni, jasni, prodorni. glavni cilj je biti glasnejši od drugih!!! če se vam zdi, da vam primanjkuje navijaške samozavesti, se postavite pred ogledalo in si govorite: "najboljši sem, moram zmagati, najbolj glasen sem, popolnoma sem sproščen, diham globoko, nič mi ne morejo..." in to ponavljajte, dokler ne boste verjeli. Za nadaljnje informacije o tej tehniki samomotiviranja kontaktirajte Smiljana Morija, Dr.Phila ali Dannya (slednji vam bo še napovedal vreme, zmagovalca in datum smrti).
- besede, ki jih boste pri navijanju največ potrebovali, so:
"Dejmo, dejmo"
"bravo bravo"
"še mal"
"stisn"
in
"spotakn ga"
to be continued...
Navijanje pa znam še bolj cenit, odkar sama tečem in vem, koliko pomeni to, da nekdo stoji v cilju, pred ciljem ali ob progi in poskakuje in kriči in ti s tem daje nevidne pospeške v rito, da v trenutku povečaš tempo in iztisneš zadnje atome moči na poti do zmage. hm... o tem bi Simi več vedla povedat
Kot pa sva s Tjašo ugotavljali na teku trojk, je navijanje pravzaprav naporna zadeva - dlani se vnamejo, glas postane hripav, dioptrija naraste, komolci so otekli od odrivanja tistih, ki zastirajo pogled...lahko je vroče, potem pa v naslednjem trenutku pada dež in prezebli navijači s premrlimi ročicami pogumno čakajo še zadnje tekače. v levi devžej jim nihče na natrese suhih fig, jabolk in drugih dobrot.
to je nehvaležno delo. Smetarji, poštarji, poslanci in navijači...potrebno je imeti dovolj znanja, jeklene živce in glasno srce.
zdaj pa k praktičnim napotkom. za navijanje potrebujete:
- udobne čevlje, zračne in nepremočljive
- sončna očala, dežnik, kapo, rokavice, klobuk, fotoaparat, povečevalno steklo. zaželjeno je, da se da dežnik in fotoaparat montirati na osebo in ostanejo roke proste za ploskanje, kazanje sredinca in odrivanje nezaželjenih ovir. po želji se lahko opremite s transparenti, vendar naj bodo tudi ti montirani na osebo. proste roke so namreč največja prednost profesionalnega navijača in v trenutku lahko preglasite soseda, ki ima preveč dela s prekladanjem dežnika in pritiskanjem na sprožilec (fotoaparata, ne pištole, hej, to so vendar miroljubne prireditve!).
- najboljši navijači imajo rahel presledek med sprednjimi zobmi, da lahko žvižgajo. glede tega se dogovorite s svojim zobarjem, če pa imate že protezo, je stvar avtomatsko urejena. seveda pa potem med dodatno opremo spada tudi prenosni kovček za protezo, kamor jo lahko priročno odložite med žvižganjem in kazanjem sredinca.
- glas naj bi bil čist, treniran, kričite s trebušno prepono. dan prej potrenirajte izgovarjanje samoglasnikov in soglasnikov, naj bodo razločni, jasni, prodorni. glavni cilj je biti glasnejši od drugih!!! če se vam zdi, da vam primanjkuje navijaške samozavesti, se postavite pred ogledalo in si govorite: "najboljši sem, moram zmagati, najbolj glasen sem, popolnoma sem sproščen, diham globoko, nič mi ne morejo..." in to ponavljajte, dokler ne boste verjeli. Za nadaljnje informacije o tej tehniki samomotiviranja kontaktirajte Smiljana Morija, Dr.Phila ali Dannya (slednji vam bo še napovedal vreme, zmagovalca in datum smrti).
- besede, ki jih boste pri navijanju največ potrebovali, so:
"Dejmo, dejmo"
"bravo bravo"
"še mal"
"stisn"
in
"spotakn ga"
to be continued...