Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
#98080
Ali se tekač, ki prispe zadnji v cilj, kaj manj "matra" kot zmagovalec? Pa za isto progo se trudi veliko dlje kot prvoprispeli. Kaj pa če bi sestavljali rezultate na osnovi pokurjenih kalorij? Ah ja, kr neki.
Nazadnje spremenil vencelj, dne 17 Jul 2012, 06:21, skupaj popravljeno 1 krat.
 gs1422
#98082
Zmagovalec teče res manj časa, a znatno hitreje.
Zadnji teče dalj časa, a znatno počasneje.

Če bi zmagovalec tekel z isto hitrostjo kot zadnji, bi tekel isti čas kot zadnji.
Če bi zadnji tekel z isto hitrostjo kot prvi bi tekel isti čas kot zmagovalec.

Če oba tečeta pri istem pulzu sta se torej oba enako matrala.
Uporabniški avatar
 bobr
#98088
Mogli bi gledat razmerje pokurjenih kalorij/čas.
Recimo polmaraton teoretično. Dva različna tekača z povprečnim pulzom 165:
- tahitri 1500/1,5
- tapočasni 2500/2,5
Kdo se je bolj intenzivno mučil :?: Oba isto, le da nekdo dlje časa ker pač ni toliko natreniran. Tudi jaz nisem super duper hiter in sem pravzaprav nekje vmes 8). Zmagamo pa itak vsi v cilju.
Ah ja, vaja dela mojstra al kako že.
Uporabniški avatar
 DuleKTKV
#98093
Mislim, da sem se po svojem prvem (pol)maratonu počutil bolj zmagovalec kot tisti ki je prvi pritekel skozi cilj. Prav tako je bili na prvem pravem maratonu, na SAMu itd. Ko sem v Kropi prvič v življenju stal na stopničkah pa res nisem vedel, če obstaja še kak boljši občutek na svetu :D

Od 1. razreda osnovne šole naprej so bili čaščeni samo fuzbalerji in mogoče kak košarkaš, drugi smo spadali v razred nesposobnežev. Ko dočakaš 40ta pa dokažeš (predvsem sebi), da je vseeno nekaj v tebi... res lep občutek :D

Res ni treba, da si prvi, važno je, da se matraš ravno tako kot vsi ti šampioni 8)
Uporabniški avatar
 vencelj
#98193
Še imam v spominu neko lanskoletno tekmo (kar težko, večurno preizkušnjo), po kateri so bili vsi "povprečni" in "slabi" skoraj soglasno zelo zadovoljni, skoraj navdušeni nad svojim nastopom...tisti "dobri", najboljši, zmagovalci ali tam blizu nekje, pa so bili skoraj soglasno zelo nezadovoljni, njihov nastop bi bilo mogoče oceniti celo kot katastrofalen... :?
Uporabniški avatar
 spiridon
#98204
gs1422 napisal/-a:Zmagovalec teče res manj časa, a znatno hitreje.
Zadnji teče dalj časa, a znatno počasneje.

Če bi zmagovalec tekel z isto hitrostjo kot zadnji, bi tekel isti čas kot zadnji.
Če bi zadnji tekel z isto hitrostjo kot prvi bi tekel isti čas kot zmagovalec.

Če oba tečeta pri istem pulzu sta se torej oba enako matrala.


to pa ne bo drzalo!!!!ce oba teceta pri istem pulzu,ni receno,da se isto matrata.nekdo je pri dolocem pulzu npr.160 v aerobni fazi,nekdo pa je ze na anaerobni,nekdo je na 70%msu,drugi mogoce na 85%...izhajat je treba iz max sr utripa in procentoalno videt na kaksnem naporu je kdo.velikokrat zadnji vlozijo vec,vecji napor kot prvi....ampak ni bil namen povedat to.vazno je da sam pri sebi ves koliko si vlozil in ali si s tem zadovoljen.
dober tek!!!!!
 gs1422
#98211
Točno tako! ;)
Uporabniški avatar
 vencelj
#98295
Se popolnoma strinjam!
Postavljamo si zelo različne (realne ali nerealne) cilje, od katerih je potem odvisna tudi naša ocena doseženega (nekdo je navsezadnje lahko zadovoljen tudi s tem, da je vse ostale rešil bojazni, da bi bili zadnji). Tisti z višjimi cilji ima verjetno več možnosti za "slab nastop" kot ostali, sploh pa, če goji nerealna pričakovanja. Spet je vse v glavi.
Uporabniški avatar
 vencelj
#98553
Spet mi je nekaj dalo mislit.
Prebiram temo o knjigi od joginga do maratona, pa pridem do mnenja o zastarelosti te knjige, ki je menda izšla leta 1984. Pa se mi začnejo zastavljati vprašanja: ali so tekači danes zaradi novih ugotovitev zadnjih desetletji kaj bistveno hitrejši? Ali ni vsa ta moderna znanost zgolj prehod iz preprostosti v brezmejno kompliciranje, ki je v resnici večini (razen tistim res vrhunskim, ki pa se pravzaprav že tudi oddaljujejo od pravega športa v ZF) športa željnim rekreativcem nedosegljiva, razen če niso pripravljeni zanjo plačati mastne denarce, pa še potem se pojavi vprašanje uporabnosti in koristnosti takega početja.
Ali so zastareli tudi afriški tekači, ki s preprostim načinom treniranja brez poznavanja znanstvenih izrazov (razen tistih tekačev, ki jih evropski zaslužkarji izkoristijo za svoj zaslužek, izčrpajo in nato zavržejo) dosegajo zavidanja in čudenja vredne rezultate?
Uporabniški avatar
 vencelj
#98814
Podpis, ki mi zelo ustreza: Življenje je prekratko, da bi ga zapravljali za prazne stvari!
Vendar: kaj je nekomu prazno in kaj je nekomu polno? Neka stvar nekomu pomeni vse, nekomu drugemu pa nič.
Torej je vse relativno!
:?
Uporabniški avatar
 vencelj
#100001
Kaj je tisto, kar tekača opredeli za gorske ali ravninske teke. Odgovor bi bil lahko zelo enostaven, namreč, da je to odvisno od okolja, v katerem živi. Pa temu ni tako. Poznam preveč "izjem", da bi bilo to zgolj potrjevanje pravila. Nekaterim tekačem iz ravninskega okolja ne pride na misel, da bi tekli ravninske teke, nekateri iz hribov, kjer daleč naokoli ni nobene ravnine, pa se skoraj zgrozijo ob misli, da bi šli na gorski tek (če jih nekaj ali nekdo tja vendarle zvabi, so rezultati daleč od pričakovanj in slej ko prej se tekač odloči, da nikoli več). :?
Uporabniški avatar
 vencelj
#100257
Sem se spomnil Jonathan-a Wyatt, ki je vsestranski in dosega neverjetne rezultate v gorskem teku ter tudi zelo zavidljive v ravninskih tekih (maraton...). Pri nas vlada splošno mnenje, da je to nezdružljivo, ker pri teku v klanec postaneš prepočasen...
Morda se je v zadnjem obdobju ta miselnost začela spreminjati, za kar obstaja nekaj primerov mlajših tekmovalcev (morda po Wyatt-ovem vzoru). Ideja, da se tek v klanec (moč) in ravninski tek (hitrost) lahko dopolnjujeta, še zdaleč ni nova .
Uporabniški avatar
 vencelj
#102121
Tale pa ni glih tekaška, pa vendarle toliko življenska, da jo morm dat med ljudi;
včasih se počutimo tako močni, vzvišeni, vsemogočni...uspehi, dosežki,zmagoslavja...nam dajejo krila, mislimo, da nas nič več ne more pohoditi, spraviti na nižji nivo...
nekateri mislijo v vsej tej prevzetnosti, da so gospodarji narave, celega sveta...
vedno znova se pojavljajo v življenju stvari, zidovi vseh vrst, ki nas vedno znova postavljajo na realna tla, nas opozarjajo..., če jim le znamo prisluhniti, če se le kaj naučimo iz njih.
Narava nas je danes spet enkrat opozorila na to, da smo zgolj del nje, ne pa gospodarji; postavila nas je na realna tla. Delati bomo morali skladno z njo, upoštevati njene zakonitosti.
Danes, ko sem do kolen stal v mrzli vodi, sem se tega še kako zavedel in si rekel, da tega ne smem nikoli več pozabiti. Če bomo ljudje na to pozabili, če se iz opozoril ne bomo nič naučili in nič koristnega odnesli, bodo raznovrstna opozorila vse bolj resna!
Lep pozdrav, Vencelj
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 21

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA