Intervju: Dušan Mravlje, ultramaratonec
0
T.P. | 09.03.2011
Dušan Mravlje je v svoji več kot 30 letni tekaški karieri skupno pretekel okoli 300.000 kilometrov, ob tem pa dosegel vrsto vrhunskih dosežkov, ki ga uvrščajo med najuspešnejše ultramaratonce na planetu zadnjih desetletij. Eden izmed redkih Zemljanov, ki je tekmovalno pretekel tri kontinente (ZDA, Avstralijo in Evropo), je svojo prvo tekaško preizkušnjo opravil leta 1979 in sicer na Teku trojk v Ljubljani, tri tedne kasneje pa je v Švici že odtekel svoj prvi 100 kilometrski tek. Ultramaratonec, ki vsak dan preteče med 20 – 30 kilometri in to v zgodnjih jutranjih urah, pravi, da je pri teku vse v glavi in da moraš trenirati toliko, da zaupaš samemu sebi in si prepričan da lahko pritečeš do cilja določenega teka, za katerega se pripravljaš, tako fizično kot tudi psihično, na tekmah pa kot ključno izpostavlja dobro spremstvo, ki ti mora v pravem trenutku nuditi ustrezno prehrano. Po njegovih poteh uspešno stopa (oz. teče) tudi njegova hči Neža. Sam namerava svojo bogato tekmovalno pot uradno zaključiti s Spartatlonom leta 2013.
Ste medijsko najbolj znani slovenski ultra maratonec, pa vendar ste morali začeti teči s krajšimi razdaljami. Kakšni so vaši začetki teka?
Moj tekaški začetek je zelo nenavaden. Moja prva tekaška preizkušnja je bila leta 1979 in sicer Tek trojk v Ljubljani. Po teku sem se srečal z dvema tekaškima zanesenjakoma, Francem Kaučičem in Poldetom Talerjem, ki sta se pripravljala za 100 km tek v Bielu in me povabila zraven. In tako sem tri tedne kasneje v Švici že odtekel svoj prvi 100 km tek v času 9 ur 40 min.
Moj tekaški začetek je zelo nenavaden. Moja prva tekaška preizkušnja je bila leta 1979 in sicer Tek trojk v Ljubljani. Po teku sem se srečal z dvema tekaškima zanesenjakoma, Francem Kaučičem in Poldetom Talerjem, ki sta se pripravljala za 100 km tek v Bielu in me povabila zraven. In tako sem tri tedne kasneje v Švici že odtekel svoj prvi 100 km tek v času 9 ur 40 min.
Kdaj ste prvič pretekli maraton?
Svoj prvi maraton sem odtekel šele leta 1982 v Bovcu in ga tudi zmagal. Točnega časa se ne spomnim, mislim pa da je bil nekaj minut pod 2 uri 50 min. Takrat sem bil star 29 let.
Kdaj ste prvič pretekli ultramaraton?
Kako to, da ste se odločili za ultramaratone, saj ste bili tudi na maratonih uspešni in dobri?
Nikoli se nisem štel za maratonca, kar se vidi že iz mojih začetkov, saj sem 100 km pretekel nekaj let pred svojim prvim klasičnim maratonom. Sem pa maratone tekel zato, da sem maratonsko hitrost čim bolje izkoristil na daljših razdaljah.
Za ultra maratonca je značilno, da ima razvita počasna mišična vlakna in da zna kot vir energije izkoriščati istočasno glikogen in maščobe. Naj bi torej ultra maratonci tekli le počasi in dolgo ali so primerni tudi kakšni drugi treningi?
Trening je popolnoma individualna zadeva in ga mora vsak tekač prilagoditi samemu sebi. Osebno sem pristaš relativno dolgih (20-30 km) tempo tekov. Sam nikoli nisem prakticiral intervalnih treningov, kar pa seveda ni nikakršno pravilo. Vsak tekač z leti ugotovi kakšna količina in intenzivnost mu najbolj ustreza. Univerzalnega recepta, ki bi ustrezal vsem, enostavno ni.
Trening je popolnoma individualna zadeva in ga mora vsak tekač prilagoditi samemu sebi. Osebno sem pristaš relativno dolgih (20-30 km) tempo tekov. Sam nikoli nisem prakticiral intervalnih treningov, kar pa seveda ni nikakršno pravilo. Vsak tekač z leti ugotovi kakšna količina in intenzivnost mu najbolj ustreza. Univerzalnega recepta, ki bi ustrezal vsem, enostavno ni.
Je lažje razviti hitrost na krajših razdaljah ali vzdržljivost na daljših?
Menim da ti geni dajo eno ali drugo sposobnost. Običajno tisti, ki so izrazito hitri nimajo vzdržljivosti in obratno.
Po pripovedovanjih naj bi vi vsak dan pretekli 20 km, povprečno torej 600 km mesečno. Je to res?
Odkar se ukvarjam z ultra teki (32 let) je moja običajna dnevna doza teka med 20-30 km, tako da sem letno pretekel med 8.000-11.000 km. Celotna do sedaj pretečena kilometraža je cca. 300.000 km.
Kakšen je bil vaš najdaljši trening (čas in razdalja)?
Ultramaratonec verjetno na treningih ne more izvajati tako dolgih treningov, kot je potem dolga tekma (predvsem zaradi časovne omejitve), kako je potem možno, da na tekmovanjih tečete npr. 100 km brez prestanka?
Vse je v glavi. Trenirati moraš toliko, da zaupaš samemu sebi in si prepričan da lahko pritečeš do cilja določenega teka, za katerega se pripravljaš, tako fizično kot tudi psihično. Moje pravilo je: » ČE NE VIDIŠ CILJA SE NE PODAJ NA POT«!
Vse je v glavi. Trenirati moraš toliko, da zaupaš samemu sebi in si prepričan da lahko pritečeš do cilja določenega teka, za katerega se pripravljaš, tako fizično kot tudi psihično. Moje pravilo je: » ČE NE VIDIŠ CILJA SE NE PODAJ NA POT«!
Sedaj verjetno trenirate sami, saj vam v Sloveniji nihče ne more svetovati. Kako pa je z vašo hči Nežo? Vemo, da je zelo dobra tekačica na vseh razdaljah, predvsem pa sedaj v ultra tekih. Jo je tek zanimal že od malih nog? Jo trenirate vi ali ste jo zaupali kateremu drugemu trenerju? Opravita kakšen trening tudi skupaj?
Kot prvo moram poudariti, da me je Neža vsaj 10 let spremljala na vseh najtežavnejših tekih po svetu (Transaustralija, Transeuropa, Sparthatlon 2x, Tek po Dolini smrti 2x,...), tako da verjetno ni človeka na svetu, ki bi teoretično vedel več od nje o ultrateku. Nobena knjiga ti ne more dati tega, kar ti da spremljanje tekača in opazovanje ostalih v vseh segmentih tekme. Neža je začela teči pred štirimi leti čisto po naključju, ko sem jo povabil na mali maraton v Beograd. Po tem teku sem ji predlagal, da odtečeva še maraton v Radencih in tako se je začelo. Eno leto sva precej trenirala skupaj in skupaj odtekla nekaj tekov, nato pa moje pomoči, razen nasvetov, ni potrebovala več, predvsem pa je postala hitrejša od mene. Sedaj sva vlogi zamenjala, tako da sem jaz njen spremljevalec ona pa tekmovalka.
Kot prvo moram poudariti, da me je Neža vsaj 10 let spremljala na vseh najtežavnejših tekih po svetu (Transaustralija, Transeuropa, Sparthatlon 2x, Tek po Dolini smrti 2x,...), tako da verjetno ni človeka na svetu, ki bi teoretično vedel več od nje o ultrateku. Nobena knjiga ti ne more dati tega, kar ti da spremljanje tekača in opazovanje ostalih v vseh segmentih tekme. Neža je začela teči pred štirimi leti čisto po naključju, ko sem jo povabil na mali maraton v Beograd. Po tem teku sem ji predlagal, da odtečeva še maraton v Radencih in tako se je začelo. Eno leto sva precej trenirala skupaj in skupaj odtekla nekaj tekov, nato pa moje pomoči, razen nasvetov, ni potrebovala več, predvsem pa je postala hitrejša od mene. Sedaj sva vlogi zamenjala, tako da sem jaz njen spremljevalec ona pa tekmovalka.
Daljša, kot je ciljna razdalja teka, bolj je pomembna tudi psihična pripravljenost. Kako vi skrbite zanjo?
Bistvena je avtosugestija. V glavi si pred vsakim ekstremnim tekom pripravim najbolj črn scenarij teka, tako da sem na vse, še tako hude težave, ki se pojavijo med tekom, že pripravljen, ker sem jih v najbolj črni varianti že predvideval.
Bistvena je avtosugestija. V glavi si pred vsakim ekstremnim tekom pripravim najbolj črn scenarij teka, tako da sem na vse, še tako hude težave, ki se pojavijo med tekom, že pripravljen, ker sem jih v najbolj črni varianti že predvideval.
Ali med treningi kaj jeste in pijete?
Treniram vedno zgodaj zjutraj s praznim želodcem in tudi med samim tekom nikoli ne jem. Na treningih običajno ne pijem, razen če so vremenske razmere takšne, da začutim potrebo po tekočini. Na mojih trening poteh je na srečo dovolj vodnih izvirov, ki se jih lahko poslužim.
Kdaj se človek lahko odloči za ultra tek?
To mora biti enostavno v tebi in ko začutiš željo po nekih novih dimenzijah, si iz pravega testa.
Meritve na teku preko Avstralije in Evrope so pokazale, da je bil moj povprečni srčni utrip (meritve so se izvajale vseh 64 dni teka) 125 udarcev/na minuto. Nikoli med tekom pa se ni dvignil čez 145 udarcev/min. V mirovanju imam srčni utrip 40 udarcev/min..
Kaj je na sami tekmi poleg fizične in psihične pripravljenosti najbolj pomembno za ultraša?
Odločilno je dobro spremstvo, ki ti mora v pravem trenutku nuditi ustrezno prehrano (izotonične napitke, vodo, vitaminske napitke,…). Če tega v pravem trenutku ne dobiš, se kaj hitro znajdeš v težavah, ki te običajno prisilijo v odstop (dehidracija).
Nam lahko na kratko naštejete in opišite vse vaše ultra projekte (tek v Ameriki, 1000 krogov na štadionu, od Ljubljane do Splita)?
Na kratko skoraj ni možno opisati tako dolgotrajnih tekov, vendar kljub temu poizkusil.
a.Tek Transamerika je bil dolg 4500 km in je potekal od Los Angelesa do New Yorka. Razdeljen je bil na 64 etap, ki so bile dolge 50-100 km. Vsak dan se je tekla ena etapa (brez dneva počitka), časi posameznih etap so se seštevali in seštevek časov je dal končnega zmagovalca. Ta tek sem leta 1995 zmagal in s časom 422 ur postavil rekord trase.
b.Vprašanje 1000 krogov na štadionu, se verjetno nanaša na 6-dnevne teke, ki se običajno tečejo na stadionih. Teh tekov sem odtekel kar nekaj, največkrat v avstralskem Colacu, kjer sem kar 4x osvojil 2. mesto, največ pa sem pretekel 915 km. To so teki brez omejitev, to pomeni da odmore izbiraš sam, merodajni pa so pretečeni kilometri v 6-tih dneh.
c.Nikoli nisem tekel od Ljubljane do Splita. Sem pa leta1982 v 17-tih dneh pretekel 2000 km dolgo Jadransko magistralo v obe smeri Portorož-Ulcinj-Portorož.
Na kratko skoraj ni možno opisati tako dolgotrajnih tekov, vendar kljub temu poizkusil.
a.Tek Transamerika je bil dolg 4500 km in je potekal od Los Angelesa do New Yorka. Razdeljen je bil na 64 etap, ki so bile dolge 50-100 km. Vsak dan se je tekla ena etapa (brez dneva počitka), časi posameznih etap so se seštevali in seštevek časov je dal končnega zmagovalca. Ta tek sem leta 1995 zmagal in s časom 422 ur postavil rekord trase.
b.Vprašanje 1000 krogov na štadionu, se verjetno nanaša na 6-dnevne teke, ki se običajno tečejo na stadionih. Teh tekov sem odtekel kar nekaj, največkrat v avstralskem Colacu, kjer sem kar 4x osvojil 2. mesto, največ pa sem pretekel 915 km. To so teki brez omejitev, to pomeni da odmore izbiraš sam, merodajni pa so pretečeni kilometri v 6-tih dneh.
c.Nikoli nisem tekel od Ljubljane do Splita. Sem pa leta1982 v 17-tih dneh pretekel 2000 km dolgo Jadransko magistralo v obe smeri Portorož-Ulcinj-Portorož.
Imate v načrtu še kakšen ekstremen podvig, nam ga lahko zaupate?
Leta 2013, ko bom dopolnil 60 let, nameravam še sedmič preteči Spartatlon in s tem uradno zaključiti svojo tekmovalno pot.
KOMENTARJI OBISKOVALCEV
SORODNE NOVICE
urednik | 16.05.2012
urednik | 14.05.2012
urednik/tektrojk.eu | 14.05.2012
urednik | 13.05.2012
urednik | 10.05.2012
DODAJ KOMENTAR
Za oddajanje komentarjev se morate registrirati!
